Jalovec

Če ti kaj pomaga, slika 30.6 južna stran. Ni še kopno.

Trenutno se na nobeni poti ne moreš izognit snegu ...

Danes še pred peto zjutraj parkiram pri velikanki v Planici. Počasi se dela dan, pot po od dežja namočeni dolini pa mine kot bi mignil. Pri Domu v Tamarju se nagledam Jalovca v jutranji svetlobi in nadaljujem naprej proti Kotovemu sedlu. Ker je bila pot vlažna, malo večja previdnost ni bila odveč. S Kotovega sedla nadaljujem proti Jalovcu. Že kmalu zatem je bilo potrebno prečiti prvo snežišče, teh prečenj pa je potem sledilo še nekaj. Z nadevanjem in snemanjem derez (na paščke) sem se kar dodobra zamudil, potem pa si je bilo na nekaterih mestih potrebno s cepinom izdelati še par stopov za varno prečenje strmega snežišča, kjer so bile jeklenice pošteno pod njim. Odločil sem se, da tam ne grem po snežišču (slaba togost sistema dereza-čevelj in velika ter pomrznjena strmina) in sem vse skupaj obplezal po desni, saj sem vedel, da se zgoraj lahko priključim na markirano pot. Potem pa je sledilo le še par manj nevarnih snežišč in vrh je bil dosežen. Za zgodnjo uro sem bil nagrajen celo z nekaj razgleda. Vreme se je nato začelo kvariti, a kot je bilo potem videti iz doline, ni bilo sile. Vrnil sem se po isti poti. Lp!

Včeraj sem bil na Jalovcu z zadnje trente, mimo Zavetišča pod Špičkom. NA poti je potrebno prečit še 2 snezišči, zato še vedno ne gre brez uporabe cepina.

6.7.2013 vodili društveno turo na Jalovec. Iz Tamarja na Kotovo sedlo - vrh - sestop na Špičko in na izvir Soče. Moji predhodniki že več ali manj tukaj opisali, da je od Kotovega sedla do vrha in dol do Jezerc nekaj snežišč.

Opozarjam, da na turo ne iti brez derez in cepina, kajti zdrsa si na teh snežiščih ne smete dovoliti.

Na enem mestu smo postavili tudi vrvno ograjo, torej previdnost ni odveč.

p.s.
za tiste ki zanemarjate med opremo imeti s seboj kapo in rokavice, od Kotovega sedla do vrha so bile razmere zimske,.....

srečno, vpzs Muša

več fotk na fb, marjan kastelic-muša

urbancek imaš prav-- tisto snežišče je res najbolj zoprno,, zato pa obvezno ga obideš desno po skalah--lahko tudi po snegu, vendar obvezno dereze-ker drugač odletiš

lp

Ima i druga varijanta prečenja ....

Jučer na Jalovcu, čez ozebnik gor, pa na Kotovo sedlo dol. Razmere kot so opisane prej, za gor brez težav, za dol pa 4 zoprna snežišča ... za neikušene odsvetujem, če zdrsneš pa adio ... pa nekaj slikc

V nedeljo na Jalovcu iz Loške Koritnice preko Kotovega sedla. Sestop do zavetišča pod Špičkom in preko Škrbine za Gradom na sedlo Čez Brežice, ter nazaj v Loško Koritnico.

je dostop od zavetišča do škrbine nad gradom kopen?

Zdravo,

zanima me, če je kdo te dni šel na Jalovec iz Tamarja čez Kotovo sedlo - je pot prehodna brez zimske opreme ?

hvala !

Danes brez problemov. Lp!

Ali je pot iz zadnje trente mimo zavetišča pod špičkom kopna ali so potrebne dereze? Hvala!

Preverjeno včeraj popoldne. Potrebno je prečiti eno snežišče, ki je sicer kar strmo. Dereze niso potrebne, so narejeni dobri stopi, je pa treba biti kar zelo previden.

Za obisk ene od najlepših gora v Sloveniji se spodobi izbrati lep dan. Danes je zagotovo bil tak dan.
V sveže umitem jutru jo s starejšim sinom mahneva iz Planice proti Domu v Tamarju. Do tu sva že dobro ogreta, saj se pot kar lepo vleče. Nadaljevala sva navzgor po dolini in pri razcepu zavila strmo v breg proti Kotovemu sedlu. Na sedlu naju malce preseneti precej hladen veter z občasno močnimi sunki. Očitno smo že kar malce razvajeni od visokih temperatur zadnje dni. Nad Kotovim sedlom postane pot precej zahtevnejša, vendar je na kritičnih mestih povsem dovolj železja. V grapi malo pod vrhom sva naletela še na snežišče, ki se s previdnostjo da lepo obiti po zgornji strani. Je pa jasno da to ni pot za začetnike. Na vrhu naju pričaka mir, lep razgled, tudi veter je malce pojenjal, le tu in tam so se podili oblački in zakrivali kakšen vrh.
Spustila sva se po isti poti, le nižje sva si pot skrajšala po melišču.
Zanimivo je pa to, da sva ves dan uživala v samoti, saj nisva srečala prav nobenega pohodnika na poti. Le do Doma v Tamarju je bilo nekoliko bolj živahno.

Ali ima kdo kakšno dobro fotografijo, kako izgleda snežišče na južni poti od zavetišča?

V torek sva s čudovitim gorskim prijateljem štartala v Tamarju in se odpravila na Malo Mojstrovko (čez Grlo, čez Sleme in po Hanzovi poti do vrha). Od tu sva se po južni strani spustila do Vršiča. Pot sva nadaljevala po Kopiščarjevi poti do Prisojnikovega okna in se po Grebenski poti spet spustila na Vršič. Od tu sva jo mahnila na Jalovec in se vrnila v dolino Tamar čez Kotovo sedlo. Na poti na Jalovec sva imela majhno snežišče, ki pa je bilo normalno prehodno.
Dan je bil fantastičen in nepozaben!!

No, zdaj smo pa verjetno vsi res prebrali. Eni trikrat.

Aha...jest se pa sam čudim zakaj nista potegnila še čez Strug do sredje Ponce in bi turo idealno zaključila v Tamarju.

Gorska planika koliko časa sta potrebovala za tole vašo turo?