Jalovec

Redbull, hvala za krasno reportažo in čudovite slikce.Kot vino si; starejše je, boljše je. Srečno na tvojih nadaljnih gorskih poteh.

Redbull, lepa in dolga turca, še tako naprej.

Zdravo, ali je pot čez Kotovo sedlo kopna? Hvala za odgovor!

Ne.

kva si snega na sedlo nakidal gore ljubitelj?

redbull, ni čudno, da so te gledali kot z drugega planeta, saj to zmorejo le redki. Pa iz katerega materiala si ti narejen!? Res, čestitke! Še dobro, da vem, če bom kje v nižini našla kakšno opremo v grmovju, da je to od takih kozorogov, ki "letajo" naokrog. Tudi fotke s tabo v prvem planu so zanimive!! Z veseljem čakam na tvoje nove podvige.

Danes je kristal zažarel kot rubin. Iz Tamarja na Kotovo sedlo in na vrh čakat sončni vzhod. Vse do vrha me je spremljala luna in s svojim sijem osvetljevala pot. Pod vrhom je potrebno prečiti eno snežišče v žlebu, ki je ob malo večji pazljivosti lepo prehodno. Vračam se čez Ozebnik in po plazovini hitro prispem nazaj na melišče. Popolna zimska oprema obvezna.
V Tamarju so nekateri komaj pili kavo, ko je že moje kolo brzelo po makedamu v Planico.

Pozdravljeni, ima kdo jutri morda namen iti na jalovec? Sam žal še nisem bil zato iščem družbo ki bi me vzela s seboj, saj se zavedam da je bolje iti v dveh in z nekom ki pozna veliko varneje kljub izkušnjam. Vesel bom družbe, pa lp

Vreme bo lepo pa še ohladilo je malo preteklo noč

Pozdravljeni planinci!
Zanima me, ali se da iz Tamarja po kateri poti gor brez zimske opreme oz. po kateri poti se da snegu še najbolje izogniti? Plan imam gor iz Tamarja po tisti poti, ki je najbolj varna in potem sestop na Vršič mimo zavetišča pod Špičkom. Lahko sicer vzamem cepin (derez nimam) a sem bolj poletni izletnik in nimam kaj dosti izkušenj s hojo v zimskih razmerah. V poletnih turah sem sicer kar izkušen (Mangart-via italiana, Triglav čez plemenice, Tominškova, Čez Prag, Prisank skozi okno, Hanzova na Mojstrovko, Škrlatica, Viš, Špik,...) Ali se da sneg varno prečkati s pomočjo cepina in brez posebnega tehničnega znanja?

Potem takem greš gor smer Kotovo sedlo, prečiš kratko snežišče, ki ni problematično s pomočjo cepina pa samo bolj varno. Iz vrha se vračaš smer Jalovška škrbina kjer je pod Goličico razpotje za Vršič. Lepa krožna tura ,ki sem jo prehodil predleti v obratni smeri.
Glede na tvoje opisane ture ti vrtoglavica nebi smela delati preglavic, za svoje noge pa sam veš koliko prenesejo pa srečno.

Najlepša hvala za informacijo in nasvet, bom upošteval ta vikend!

Je mogoče kdo hodil v zadnjem času na Jalovec iz Loške koritnice? Še kje potrebna zimska oprema?

Včeraj na Jalovec iz Loške Koritnice-Čez Brežice-Škrbina za Gradom- zavetišče pod Špičko-vrh Jalovec-Kotovo sedlo in nazaj v Loško Koritnico.
Snega na poti ni, tako da zimska oprema naj kar doma ostane, pa tudi tisto snežišče pod Jalovcem v smeri Kotovega sedla ni omembe vredno.
Na poti sem srečal veliko pohodnikov, kateri so prihajali iz Tamarja, na poti iz Loške Koritnice gor in proti Loški koritnici pa sem srečal le dva pohodnika iz Mangarta proti Kotovemu sedlu in nizko v dolini še dva sprehajalca.
Pot je zelo zanimiva in dolga, vendar je bila poplačana s fantastičnimi pogledi na bližnje in daljne vrhove, ter doline.
V srednjem delu poti proti Čez Brežice je pot močno porasla z grmičevjem in travo, tako da je tukaj obvezna oprema dolge hlače, po možnosti nepremočljive, ker sem bil moker do pasu:. Pot je v tem delu težko sledljiva in kaj hitro lahko "zalutaš".
Detajl poti pa je zagotovo na pol poti iz prevala Čez Brežice proti Škrbini za Gradom in sicer na delu, kjer prečimo prepadna območja po melišče pod ostenjemm Malega Ozebnika. POZOR, na tem delu je pot poškodovana zaradi podora in ni varovanja,jeklenica je potrgana in pot je polna nasutega materiala!!!, takoj za tem pa gre pot v desno in navpično navzgor, tukaj je varovanje, vendar je eno sidro izrito, tako da je zajla zelo ohlapna, pazljivo tudi tukaj!!!
Sledi lepo poplezavanje do Škrbine za Gradom in spust proti Špički.
Pot na Jalovec in sestop proti Kotovemu sedlu je poznana vsem in je brez posebnosti.
Sledil je še spust iz Kotovega sedla proti Loški Koritnici.
Pot je izredno lepo speljana, varovala so OK, le na enem delu je potrgana jeklenica, kar pa ne prestavlja težav.
Že v spodnjem delu pa je ovira na poti in sicer podrta drevesa, vendar se jih da nekako pohoditi
Slike prilepim kasneje

buda1 Izredno lep opis.Sam sem šel včeraj gor skozi Jalovčevo škrbino (kjer je treba prečiti približno 10m snežišča),ki pa ne predstavlja večjega problema.Nazaj čez Kotovo sedlo .

pantani1 hvala za fotke, res je bil krasen izlet! Andražu pa hvala za vodo, pot do Vršiča se je res izjemno vlekla in vsak požirek mi je prišel prav
Srečno, se vidimo v gorah!

Še foto zapis moje 2dnevne ture na Jalovec. Ker vem, da moje noge ne bi zdržale enodnevne ture na Jalovec, se v petek v službi ob 10 odločim, da se po kratki osvežitvi doma, odpeljem proti Vršiču in še isti dan pridem do zavetišča pod Špičkom. Prenočim, se naslednji dan povzpnem na vrh in nato povratek v dolino. Do zavetišča sem potrebovala dobre 3h. Tisti zadnji del proti zavetišču sem malce počasneje šla, saj sem čakala, da sonce zaide, da ne bo take vročine. Oskrbnici na zavetišču sta zakon! Nado bi kar za teto posvojila! Na zavetišču prenočim skupaj s 6 avstrijci. Večer mi popestrijo Nada in avstrijci s svojo komunikacijo. Nada jim s pol slovenščine-pol nemščine razlaga o dostopu na vrh, oni pa s pol slovenščino-pol nemščino hitijo na plano z novimi vprašanji. Zmenli pa so se, jaz pa nasmejala Zjutraj smo bili pokonci že nekaj čez 5, saj nismo hoteli zamuditi sončnega vzhoda. Smo ga skoraj pozabili slikat, tak smo si srce in dušo hranili za spomine. Kaj kmalu nam zadiši še zajtrk, po zajtrku pa krenemo proti vrhu. Še pred vstopom v steno zaslišimo okoli Triglava helikopter. Samo pogledamo se, vsak se pokriža in začnemo s plezanjem. Pot gor je kar pestra. Ogromno drobnega grušča, ki kar drsi. Še dobro, da imajo skale dober oprijem. Sem zato bolj po skalah hodila. Markacije se na določenih mestih ne vidijo. Nazaj grede sem zašla s poti. Sem se po riti 'pozala' da sem nazaj na pravo pot pršla Na grebenu je malo pihalo. Prav tako na vrhu, a razgled je bil fantastičen. Ker je Jalovec kralj naših gora, potem sem za trenutek postala tudi njegova kraljica. Pa še nič se ni upiral Na vrhu nas je ob 9 bilo cca 10. Nekaj z Vršiča, nekaj s Tamarja. Pa še veliko se jih je povzpelo, ko smo se mi spuščali. Nevem kak bi js gagala v tisti vročini na vrh. Še dobro, da sem dan prej šla in prenočila. Pot nazaj do Vršiča se mi je kar vlekla, ni in ni bilo videti konca. Tisti zadnji 'klanec' pred Vršičem.. sem mislila, da ga ne bo konec. Noge niso zmogle več! Ampak je šlo! Za konec pa še osvežitev v jezeru Jasna v Kranjski gori. To je nekaj na kratko, se opravičujem za spis! Srečno!

Kotovo sedlo je zaradi priročnega in udobnega bivaka ena lepših točk za opazovanje zvezdnega neba, saj je daleč od velikih mest. Poleg jasne noči je treba nekaj sreče z vremenom in Luno. V soboto sva med bliskanjem na severu dosegla bivak ob 22h. Ravno še dve mesti sta bili prosti! Jutro je nudilo hiter sprehod do vrha, žal pa razgledi niso bili najbolj jasni.
Več povedo slike....

Pa saj je vse kot kakšna filmska kulisa. Prevzeta sem od te nočne lepote, občutki so bili najbrž nepopisljivi, kajne da? Je bilo kaj zvezdnih utrinkov? Res, pogled za bogove!

V soboto in nedeljo smo se potikali po Jalovcu in njegovih sosedih. Vreme je bilo prekrasno. Najprej smo se čez Kotovo sedlo povzpeli na Jalovec. Po krajšem počitku, ki ga je Pantani očitno ovekovečil, pa smo sestopili proti Zavetišču pod Špičkom. Vmes smo se vsi povzpeli še na Veliki Ozebnik. To je 15-minutno prav prijetno poplezavanje do vrha. Pred koncem dneva sem se s hčerjo in kolegico Simono povzpel še na Vrh Zelenic. Vzpon niti ni tako zahteven, spust pa je kar tečen. V Zavetišču je prav gotovo treba pohvaliti prijazni in ustrežljivi oskrbnici. Ričet je bil baje za čisto petico, zame ga je zmanjkalo. Vendar tudi jota z ogromno klobaso ni bila nič slabša.
Naslednji dan smo se vračali v Tamar čez Jalovško Škrbino. Spotoma smo se štirje povzpeli še na Goličico. Čeprav nismo alpinisti, ali pa prav zato, smo se nanjo, predvsem pa z nje prav alpinistično varovali.
Na koncu pa bi pošteno pokritiziral PD ki skrbi za pot z Jalovca do Špička,(baje PD Jesenice) za neverjetno slabo maekirano pot. Tudi pot od Jalovškega Ozebnika čez Jalovško Škrbino ni dosti boljša.