Jalovec

Ampak če bosta ob 7:35, bi bilo mogoče še tudi v redu. Mogoče.

ti pa si za šale...

A ni to tema: Kdo bo povedal večjo šaljivost (neumnost)?

Meni je pot z Vršiča lepša kot pot z Trente...

Meni je pa sončni vzhod lepši od zahoda.

Samo K te ni sram takih komentarjev???

Ne. (odvetnik)

Dragi hribovski prijatelji jaz, bbugari1, Becar, janezs73, redbull, hribov.ec, dprapr in darinka4!

Rada bi se vam zahvalila za tople in vzpodbudne besede, ki ste mi jih naklonili tu na forumu sredi letošnjega maja v zvezi z vzponom na Jalovec, ki sem se ga tako bala, da se nikakor nisem mogla odločiti, da bi se odpravila nanj in mi s slikami in besedami vlili prepotrebnega poguma.

Prejšnjo sredo mi je končno uspelo. V torek popoldan sem s še dvema prijateljema s Trente krenila v Zavetišče pod Špičkom, kjer smo prespali in prihodnje jutro krenili na vrh. O turi ne bom nič pisala, saj vsi poznate Kralja veliko bolje od mene. Bila je naporna, toda nepozabna. In najbolj neverjetno je, da sem greben prehodila kot bi bila na sprehodu. Zdel se mi ni prav nič posebnega. Ko sem bila čez, še sama nisem mogla verjeti, da je že za mano.

redbull, imel si popolnoma prav, ko si zapisal."Težavnosti na grebenu ni, zato tudi nima nobene jeklenice."

Še enkrat hvala vsem! Upam, da nisem koga pozabila! Brez vaše pomoči bi še vedno le sanjala o Kralju.

Lepo, le tako naprej.
Srecno

@barbarela,no,nikar ga ne podcenjuj.Kar je za tebe "sprehod",lahko drugega pahne v smrt.

Se opravičujem! Grebena nikakor nočem in ne želim podcenjevati. Želela sem reči le, da nikakor ni tak, kakršnega so mi opisovali in da mi hoja (previdna, seveda) po njem ni delala nikakršnih psihičnih težav.

Čestitke!

Čestitke za kralja in žig. Tudi sam sem šel v prvo gor v skupini in mi ni bilo nekaj posebnega, ko sem šel pa sam je bilo malo drugače.

Hvala za čestitke! Ne, sama pa si ne bi upala na Kralja niti v mislih.

Bravo, čestitke! Podobno sem doživljal lani jaz. Tudi sam sem imel prej kar veliko strahospoštovanja! So mi pa zelo pomagale sveže oznake, ki jih je lanski oskrbnik Vasja naredil kakšen teden preje. Brez teh bi imel verjetno veliko več težav. Srečno še naprej!

Čestitke, lepa tura ,najlepša v družbi,ki je vajena zahtevnih poti,potem se "težave"porazgubijo.
Kralj je pa vreden solo obiska in takrat ga definitivno najbolj čutiš Letos sva z prijateljico šli na vzhod in tudi to ima poseben čar

Malo sem prebiral Miheliča in knjigo Severni pristopi, kjer sem zasledil turo od Srednje Ponce do Vevnice. Ker pa tudi Jalovec ni več daleč, sem vse tri vrhove povezal v eno turo.

Start ob 6:30, v dolini je bila megla, a ko zagrizem v klanec, kmalu pridem na sonce. Na Srednjih Poncih sem sam, nadaljujem po dolgem grebenu do Vevnice. Pot ni vzdrževana. Zajle so slabe, le na dveh ali treh težjih mestih so namestili nove. Na vrhu Vevnice smo trije. Razgled na Jalovec, Mangart, Kotovo sedlo je na dlani... Začnem sestopat proti bivaku pod Mangartom, kjer sem mislil, da bo pot do Kotovega sedla le formalnost...a ni bilo čisto tako. Spustiti sem se moral najprej 400 višincev proti Logu pod Mangartom, nato pa zagrizti nazaj v klanec (direktna pot gre iz Vevnice na mini sedlo in potem levo proti Kotovemu sedlu - plezanje II stopnje, brez varoval, oznak).

Ko sem na Kotovemu sedlu malo kolebam, ali grem še na Jalovec ali ne.... In glede nato, da je Jalovec pred mano, do vrha pa je dobra urca, pač skočim na vrh. Na vrhu sva dva. Sestop skozi škrbino in v dveh urah sem v Tamarju.

Od Planice preko vseh vrhov in nazaj do Tamarja v 10ih urah. Ni slabo.

Jalovec 16. 9. 2019. Na hitro sem se v nedeljo popoldan odločila da grem do Špička prespat. Malo sem si izračunala koliko hoje rabim iz Zapodna čez Mali Kot , da me ne ujame tema. Ampak dolga vožnja in nedeljski vozniki naredijo svoje. Ob 17 sem pričela s hojo s parkirišča v Zapodnu. Po gozdu srečam nekaj pohodnikov ki sestopajo. Eden se mi čudi tako pozno da grem in me bo ujela tema. Pot dobro poznam. V gozdu zaslišim čudne glasove kot bi medved brundal. A ni bilo to. So rekli da se tako sliši rukanje jelena. Drugi del poti ko prideš iz gozda pa je potekal v hladu. In hitro sem prišla do Špička. V dobrih dveh urah. Tako hitro še nikoli. Pet pohodnikov je bilo zunaj. Šest nas je prespalo. Večer pa je bil prav za romantične duše. Ob soju sveč v zavetišču smo poklepetali. Zunaj pa pravljično. Belo morje spodaj. Luna je svetila in zvezde so žarele kot pravijo. In mirno. Spali ssmo prav lepo . Prijazno dekle je na Špički. Naslednje jutro po zajtrku, po šesti uri se odpravim na vrh. Pa bom enkrat zgodaj gor. Jutro brez oblaka in tako je ostalo ves dan. Za mano sta šla še dva pohodnika, ki sta prespala v koči in šli smo skupaj. Ob kleprtu vso pot in varni hoji do vrha sta tisti dve uri hitro minili. Na vrhu lepo mirno s prekrasnimi razgledi. Ostanem več časa. Počasi se odpravim v dolino. Sonce pa greje vso pot. Srečam le enega tujca , ki gre na Špičko. Ob sestopu pa nisem slišala v gozdu nobenih glasov. Vse je bilo mirno.

Pozdravljeni
rad bi šel iz loške koritnice na jalovec pa me zanimajo izkušnje te poti.
Lp

Obe poti sta zahtevni, dolgi in na nekaterih mestih izpostavljeni. Ustrezna oprema, pravo vreme in pot pod noge.