Če smem še malo o pasji kulturi njihovih lastnikov. Zanimivo je namreč, da se pri kulturi psov, predvsem odnosa pasjih lastnikov do ostalih ljudi, sprehajalcev, gornikov lepo kaže sedanja realnost in zavoženost slovenske družbe.
Na eni strani odgovorni ljudje, ki želijo živeti svoje življenje v skladu s svojimi življenskimi načeli, nagnjenji, užitki,... reševati svoje probleme pa tudi ne biti žrtev problemov drugih, nočejo biti drugim v napoto pa tudi nočejo da so drugi njim v napoto. Njihov moto je: živi in pusti živeti! Za svoja dejajnja prevzemajo odgovornost, strogo pa pazijo na to, da ne bi bili grešni kozel zaradi neodgovornosti drugih oz. da ne bi trpeli zaradi njihovih napak. Namernih ali nenamernih, je vseeno. Zaradi njih naj trpi kvečjemu povzročitelj.
Na drugi strani, neodgovorni ljudje, tisti, ki nikoli niso bili sposobni uspešno reševati svoje probleme in posledično uživati v svojem življenju. Ljudje, ki jim je zelo domač sistem delegiranja odgovornosti komurkoli in pa iskati nadomestne zadovoljitve(kamor spada npr. tudi znašanje nad drugimi, s čimer si celijo svoje duševne rane). Svojo energijo namesto v reševanje svojih problemov torej usmerjajo v iskanje krivcev za te probleme in iskanje nadomestnih zadovoljitev. Po drugi strani si pustijo naprtiti marsikatero tujo odgovornost, ko jim ne bi bilo treba. Šibki ljudje, slabiči. Ne znajo reči NE! Znajo pa spretno žonglirati s pojmom odgovornosti, si izmišljati tisoče izgovorov zakaj jim nekaj ni ratalo in usmerjati svojo posledično jezo v nedoložne soljudi(tiste seveda, ki so šibkejši od njih). Tak svoj stil življenja znajo seveda tudi obupno braniti. Za potešitev njihovih travm, neizpolnjenih želja, sanj,.. so dovoljena vsa sredstva. Pasji teror je morda le eno od njih.
Odkar sem začel malo bolj migati po naravi(tudi hoja v hribe je del tega) sem se začel bolj srečevati z lastniki in njihovimi psi. Zanimivo res kako se prav kultura ljudi in naroda vidita v tako banalnih stvareh kot - psi oz. odnos do njih in drugih ljudi, sosprehajalcev, sogornikov,... Točno se skozi to vidi kultura in karakter slovenca in npr. kultura in karakter italijana ali avstrijca. Z negativnimi in pozitivnimi stvarmi vred. Pri vseh treh omenjenih narodih, da ne bo pomote.
Kar se tiče poprovega spreja, ni danes to nič kaj takega nositi s seboj. Bojijo se ga, oz. mu nasprotujejo samo tisti, ki zaradi tega ne morejo početi kar se jim zdi. Mene ne samo da me je obvaroval pred marsikaterim podivjanim psom pa tudi podivjanim lastnikom - morda mi je obvaroval tudi življenje v čisto nepasjih situacijah sredi civilizacije, daleč stran od narave. Morda... Kajti zahvaljujoč njemu ne bom nikoli izvedel kaj bi z mano naredil psihič, ki mi je nasproti po nepravilni smeri pripeljal po kolesarski stezi in mi po trku najinih koles začel groziti s pestmi potem pa ko je sprej opravil svoje pa mene(!) začel zmerjati s psihom. Zahvaljujoč taistemu spreju tudi nikoli ne bom izvedel kaj bi mi na enem od mojih potovanj po Evropi naredil ropar s svojim nožem potem ko je v polomljeni angleščini zahteval naj mu dam 'vse kar imam'!