Dobro jutro! Vidim, da se bom moral še bolj posvetiti zvončicam.Sicer so zvončice moja ljubezen poleg kamnokrečev, ki se jima najbolj posvečam. Bistveno pa se v v dveh letih nisem premaknil. Nisem našel priročnika naših avtorjev , ki bi se rodu Campanula bolj posvetili-mislim vrstam, ki rastejo pri nas-mislim na alpsko področje.
Ločimo nekako visoko rastoče in nizko rastoče. Več visokorastočih raste tudi po dolinah.Najbolj značilna je koprivasta,bolonska,razprostrta,klasasta,breskovolistna, repuščevolistna .Najdemo tudi klopčasto, ki jo gojimo tudi po vrtovih.Vse te najdemo tudi v sredogorju in tudi višje.Brkato,najdemo nekako višje-najde se tudi nižje-jo še ne ločim.Srhkodlakava je zelo podobna klopčasti.
Nizkih zvončic je veliko po naših sredogorskih in visokogorskih pašnikih, po skalovjih, v skalnih špranjah, robovih melišč, med ruševjem,med visoki steblikami.
Najbolj seveda poznamo zoisovo, ki ima drugačen cvet od ostalih in jo ne moremo pomešati z ostalimi. Z ostalimi pri ločevanju pa je že težje. Ločijo se predusem po listih,po višini stebel, po enem ali več cvetov na steblu,po listni rozeti.Cvetovi se nam bodo na prvi pogled zdeli zelo podobni. Nekatere imajo samo en cvet na steblu, druge imajo več cvetov in razvejano steblo.Najbolj pogoste so trebušasta, rušnata, scheuchzerjeva,okroglolistna, karnijska ali lanolistna-za to so značilni travnati listi in ne moremo pomešati,witasekina.Te naj bi največkrat našli.Omenjajo se še beckova-redka rastišča,alpska-meni popolnoma neznana-pri nas nepotrjena,izrodna-Trnovski gozd,justinova -okolica Škocjanskih jam,marchesettijeva -Trnovski gozd.Teh treh zadnjih še nisem videl.
Posebnost je še klasasta -vijolična barva-redka -v območju Luknje v Vratih in seveda podobna bela -šopasta,ki ima tudi podvrsto.
Izven Slovenije pa je še več drugih.