Križevnik iz Robanovega kota 25.6.2022
Z "rozko" sva se dan prej dogovarjala, katere "poti" se lotiva? Nazadnje pade dogovor po pregledu dokumentacije, ki nama je bila na voljo.
Ob 5uri zjutraj parkirava na začetku vstopa v Robanov kot. V medli jutranji svetlobi poiščeva skrito brv čez Belo - mokra, spolzka!!
Kakor "zokipoki" opisuje stran nazaj, da je imel težave z vlakami, tako sva jih imela tudi midva. Vse drugače!!
Mimo Turnce, se spustiva v kot med prepadnimi stenami, kjer bi naj bil (po spominu) zapuščeni prehod do Bevškove planine. Komaj nama uspe poiskati - nobenih sledov ni, da bi kdo še tukaj hodil. Za vsak slučaj sva vzela vrv sabo in prečnica je bila "lažja"
Izvir bistre, hladne vode je delno uničen z izgradnjo nove vlake.
Nadaljujeva ob grapi navzgor do lovske prečnice. Malce počijeva in šibava višje. Na vrhu grape naju pozdravi veter, ki ohladi pregreta telesa in klope, ki sva jih pritovorila s sabo
Črtkano orisana pot najinega nadaljevanja je: nesledljiva, zaraščena, ki višje preide v ruševje. Nekajkrat se vračava, iščeva, ponavljava, potem pa vsekava direktno po ruševju proti vrhu Križevnika.
Tega ne bom opisoval
Končno sva na vrhu Križevnika - po 7 urah
Dolgo se ne zadržujeva.
Spust v Robanov kot čez steno je le še rutina. Trpijo zavorni sistemi, kolenčki, od nosa kaplja znoj, vode je le še 2dcl in požirek žganja za ohladitev sistema. Nekaj dežnih kapelj, da še otežijo hitrost spusta.
Po 11urah in 30min sva na izhodišču. Pri Igli zmečeva klope v Savinjo, spijeva pivo in le še domov.
lp