Križevnik

So že zlato rumeni macesni?
Lp, Nino

Ne še.

Glede na deževno obdobje, ki se je začelo včeraj, sva izkoristila petek popoldan za ogled macesnovega raja iz planine Ravni preko planine Polšak na Križevnik. Verjetno sva bila zadnja letos, da sva še bila deležna prekrasnih barv, ki jih razdajajo macesni v jeseni.

Danes na vrh...no skoraj.
Parkirava malo nad Planinškom, naprej je cesta zasnežena. Nato pa čez Ravne in planine Polšak proti vrhu. Snega je precej nametalo, proti planini Polšak že več kot 30 cm novega, proti vrhu Križevnika pa še več. Gazila sva praktično od Raven naprej in nato pred vrhom opustila misel, da bi ga osvojila. Čeprav sem našel "pot" čez ruševje , je bila tako zametena, da nisem imel želje...in volje za prebijanje naprej. Tako sva cca 50 višinskih metrov pod vrhom obrnila.
Nič hudega, pa drugič.
Lp

Prekrasno! Te poti dobro poznam, nikoli pa še pozimi. Kako vama zavidam tole gaženje po čist svežem snegu. Moralo je biti krasno, kljub neosvojenem vrhu.Tudi razgledi.
Lp!

Res je bilo krasno, čeprav precej naporno.

Dragotov predlog za turo ni bil še noben slab, pa tudi včerajšnji ne. Ob pol sedmih kreneva s parkirišča pred Robanom in se napotiva po dolini do vstopa na stezico, ki vodi proti partizanski bolnici. Pot je lepa in lahka, vendar se tu veselje konča. Naslednjih osem ur je sledila uživancija v strmi mokri zemlji in travi, gladkih skalah, strmih soteskah, lepem, a kratkem gobarskem terenu, uživanje v bivaku, borba z ruševjem... Niti predstavljal si nisem, da nek hrib, ki ni niti dvatisočak, lahko postreže s tako raznolikostjo in zahtevnostjo. Da, tudi zahtevno je bilo. Del smeri, ki je tudi poleti ves čas v senci, ponuja strmo gladko ploščo v dolžini kakšnih šestih metrov. Ker je bila mokra in blatna, oprimkov pa ni, jo brez Dragotove pomoči ne bi zmogel. On po mačje spleza na vrh (60 let), mi vrže štrik in že sem pri njemu. Na srečo podobnih zadev ni bilo več in sva do vrha lepo napredovala. Na vrhu stene pa kot bi prišel v drugi svet. Svetlo, vroče, na srečo so se začele pojavljati meglice in ruševje, ruševje, ruševje. Na srečo cilj ni bil daleč, in s preoblačenjem v dolge hlače, sem rabil za slabih 200m skoraj uro časa borbe z ruševjem do cilja. Na vrhu naju je pričakala prijazna Trboveljčanka - edina živa duša na turi. Sestop je bil dolg, v glavnem po eni grapi,(Drago ima potek ture seveda v mezincu) nazaj v Robanov kot prideva precej višje, kot sva ga zjutraj zapustila.
Drago, še enkrat hvala za noro doživetje, prav zares sem užival s strmini, divjini, ruševju, grapah, edinstven bivak pa mi bo ostal v glavi do konca svojih dni.

Kot sem že omenjal Tonetu, nostalgija je bila razlog, da še obiščem ta edinstveni bivak pod ostenjem Križevnika.
Nekateri se ukvarjajo s tem, kje bodo parkirali, če bodo sploh prišli do parkirnega mesta in koliko jih bo to stalo in kako daleč se bodo lahko pripeljali, medtem ko je pri Robanu lep parking zastonj. Je pa na začetku doline, kar je tudi prav.
Od tam je veliko možnosti za marsikaj.
Midva sva krenila proti bivaku, in ker "imam vse v mezincu", sem nad bolnišnico zgrešil pravo varijanto in sva se znašla na pogozdenem grebenu pred veliko grapo pod glavnim ostenjem. Od tam sva potem morala prečiti v levo navzgor med borovci do pristopne grapce za bivak. Dobro pa je bilo to, da sva na tej varijanti še gobarila.
Od bivaka dalje je sledilo dolgo prečenje v levo mimo podzemne jame in po Reševalni smeri na greben levo od vrha Križevnika. Ja, tam pa je Tone zamenjal kratke hlače z dolgimi zimskimi. Verjetno je bil tudi zato manj popraskan od mene.

Vsekakor je bil to dan za dušo, pa še s križem na Križevniku ni bilo težav, kot je bilo zadnjih 14 dni.

Drago, ta savinjski 'grič' mi je tako izpraznil pogonske akumulatorje,(brez palic, ruševje) da sem jih do sedaj polnil. In jutri se obeta zopet en lep dan...
Dekle s Križevnika, če želiš slikco, ti jo pošljem po el. pošti. (zasebno sporočilo)

Čestitke fanta. Lijaneja na fotki 21 je vrh Strelovca točno na sredini, desno je Lucjan, predvrh Strelovca in severovzhodni greben Strelovca. Na fotki 40 pa mislim, da je res Žvižgovec, naj Drago pove Lp

Hvala za pojasnilo, Zoran! Saj mi je Drago tolmačil, pa je vse izpuhtelo.
Že popravil.

Jesenski Križevnik iz Nazarij 22.10.2019

Danes zjutraj na Ravneh -2 stopinji in sončno....idealne razmere za hojo.
Mimo planine Polšak na vrh in nato lepa krožna pod Velikim vrhom nazaj na Ravne.
Sneg se prične nad planino Polšak in do vrha Križevnika ne predstavlja večjih težav. Pri nadaljevanju proti Velikem vrhu pa se snežna odeja odebeli in postane kar konkretna. Gaženje je zagotovljeno.
Če je bilo zjutraj sonce, nas je kasneje dobil snežni metež, tako, da je bila zimska idila popolna.
Odcep do planine je od glavne ceste v dolžini cca 2km na novo asfaltiran.
Lp

Lepo, garmont. Jesen in zima v enem. In spomini ...

Lp.

No, pa bi lahko ponovno napisal isto, kot sem lani tu zgoraj.
Z Raven do Križevnika sneg ne predstavlja težav, pri prečenju do Velikega vrha in pod njim, pa je gaženje zagotovljeno.
Sicer še ni prava zima, ampak gore se očitno na datum ne ozirajo.
Lp

Zanima me, če je kdo v zadnjih dneh hodil po planinah Ravne ali Podvežak: ali macesni že žarijo?

mzdk56 macesni že žarijo. Eni bolj kot drugi, višje si, bolj rumeni.

Od Belšeka po cesti/kolovozu do Belšekove pl., tam se začne sneg. Grapa je lepo vidna, sprva desno ob njej po gozdu, potem pa v grapo do roba planote. V grapi je precej napihanega snega, pod površino je tudi kakšna konkretna luknja. Nad grapo zavijem desno čez macesnov gozd proti grebenu. Pred grebenom prečim levo do sedelca in po spihanem pobočju do vrha.Po gozdu je 15 cm novega snega na zmrznjeno podlago. Na vrhu sem bil ravno še pravi čas, kmalu se je začelo oblačiti.

Zelo lepo!

Lepo turo si naredil!!
Potep za dobre poznavalce tega konca.
Škoda, da je lepota Belšakove planine tako uničena!
lp