Montaž

robter: to je tako, kot bi ga dal "noter" in bi se hvalil, kako je bilo fajn. Komu lažeš?

Panda, zakaj pa bi komu lagal, ne hvalim se da sem bil na Montažu, samo povedal sem kje je žig. Zraven pa sem pripisal "za hec".
Za tem kar sem napisal stojim. Ko pa bom pa bodo vedeli moji FB prijatelji in verjetno tudi forumaši.

tehnično je manj zahtevna.

robter: za hec ali ne za hec kaj napisati, to je zdaj vprašanje ali trditev. Pa saj je vseeno, človek samemu sebi pač ne more lagati. Jaz naprimer žigov ne zbiram, naredim pa vedno kar precej fotk iz gorskih izletov in so tako dejanja dokumentirana. In prijetno je slike pogledati spet čez nekaj časa......LP

Nič manj zanimiv na vpogled pa ni zvezek z žigi...Če pa je zraven še slikca,toliko lepše.Moteče se mi zdi da žigi zginjajo z vrhov,kateri so jih imeli...Kaj ljudje počno z njim mi ni jasno

Gotovo cveti trgovina z žigi: skine ga z vrha pol pa prodaja po ene 10 EUR žige iz Montaža ali pa kakega drugega vrha.

Panda v tem se strinjam s teboj, je pa tudi res kot pravi mukica. Žige zbiram od SPP, ostalo pa za veselje v planinskem dnevniku.

Po moje ga najbrž vleče žlahtna kovina saj ne rjavi pa še markacisti imajo novo delo,namatral se pa je saj ni tako lahek čeprav ga je nesel samo dol v dolino.

V koči Brazza ga zagotovo ni. Ko sva se vračala sem upal, da ga bodo imeli vsaj v koči, kot imajo v Avstriji. Pri obisku koči pa tudi neprijetno presenečenje tudi tam ni bilo žiga.

Res neverjetno tako lepa in obiskana gora pa tako lep živalski svet a žiga nikjer in tudi, če so ga tatovi res odnesli, bi lahko vsaj v koči poskrbeli za novega.

Lepo bo enkrat na stara leta pogledati v svojo knjigo polno žigov kolikokrat si bil na določeni gori, s kom, v kakšnih okoliščinah....

Danes sva se z Matjažem zapeljala na planino Pecol, kjer je bilo samo 5 stopinj. Hvala bogu vsaj pihalo ni danes. Najprej sva po Pipanovi lestvi zlezla na Montaž, nato na Vrh Brda, se spustila do vstopa v ferato Leva in šla na Špik Hude Police. Nadaljevala sva po poti, spotoma skočila še na kak Špik (sploh ne vem točno kater) in končala na Špiku nad Planjo, kjer sva se spustila do planine Krni dol in se sprehodila nazaj do planine Pecol. Vreme odlično, le sem in tja malo megle. Na Montažu in ŠHP pa v glavnem sami Slovenci, drugje pa sva komaj koga srečala.

Danes s kolegom iz planine Pecol.....vzpon čez Pipanovo lestev,sestop po Findeneggovem ozebniku....malo drugače kot običajno....

Lepe fotke in super turca....ČestitkeJe ozebnik siten za dol...

mucika..zelo siten,malo bolj previden moraš bit,drugače pa gre....

predvčerajšnjim na Montažu s Pecola, po ferati Leva, sestop čez Findeneggov ozebnik.. se strinjam, ozebnik za dol precej siten; precej drobirja, padajoče kamenje.. potrebna velika previdnost; navgor gre vendarle lažje

mi smo bli 17.9. na Montazu, po Amalii gor, pa cez Pipanovo lestev dol, pol smo pa falil pa smo sli tud po Levi dol, tko da je bla kar dolga, ampak nc posebnga.

Zanimajo me trenutne razmere s planine Pecol na Montaž? Za odgovor se va v naprej zahvaljujem, pa varen korak v gorah vam želim.

Dostop v Nevejo je le preko Kluž in doline Reklanice, ker je cesta pri Rabeljskem jezeru zaprta. Sicer pa je na vršnem delu zasneženo.

Hvala za informacije Igor.

Cesta Nevee - Pecol je bila suha in kopna, parkirišča pa prazna. Gore nad Pecolom so bile v megli, kar pa me sploh ni motilo, gore je treba spoznavati v vsakem vremenu. Niti sapice ni bilo, povsem mirno in spokojno je počivala planina pod eno nalepših gora Zahodnih Julijcev. Zakoračim po suhih travah, čez širne planjave visoke planote. Šele daleč zgoraj se prične sneg. Na stezi so v snegu stare sledi. Nekdo je pred dnevi tod hodil, torej le nisem povsem sam. Vrh Strmali je vse bližje, tudi debelina snega se povečuje, čeprav ga ni niti 15 cm, bolj, ko se bližam južnemu ostenju več je megle. Pa saj megla sploh ni slaba, včasih se je možno nanjo celo opreti, včasih se lahko nanjo izgovoriš. Tik pred skalnatim delom si nadenem dereze in pripravim še ostalo opremo. Volnene rokavice iz kuhane volne so za take razmere zakon, vse drugo je brezveze. Pogledam gor v grapco levo od poti, a me ne mika, saj ni dovolj zasnežena. Torej grem po poti, po sledeh predhodnikov. Sneg je pomrznjen, na skalah je ivje, bel je sneg in bela je megla. Stare sledi se naenkrat končajo, torej bo treba na "celo" naprej. Stezo brez težav sledim, čeprav se je dejansko ne vidi, tu in tam kakšna rdeča pika mi potrdi, da sem na pravi poti. Pod Pipanovo lojtro so vsa varovala v ivju, skale so poledenele, zato me nič ne mika, da bi to otresal, pa še oprijem bi bil slab. Veter se jača in postaja že zoprn, piha od JZ. Pod "lojtro" pa ja ne bom končal si rečem in grem v desno. Hitro najdem nadaljevanje po poti čez Brda, čeprav se dejansko steze ne vidi. Treba je biti pazljiv, saj sneg ne daje potrebne opore. Na škrbini Forca Verde, se zavlečem na severno stran v zavetje. Sklenem, da zaključim vzpon. "Ni nujno, da vedno dosežeš kak vrh, treba se je zadovoljiti z doseženim": je rekel že stari Kugy. Čaj iz termovke je še vedno vroč in prav prija v tem zimskem mrazu. Potem grem nazaj, počasi, previdno. Spodaj, kjer sem si prej nadel dereze, jih sedaj snamem in grem dol po "melišču" oz. snežišču, prav lepo mi gre. Ko pridem do kopnega se ustavim, na skalo položim rokavice in se usedem. Kar nekaj časa tako posedim. Izza temnih oblakov, ki prekirvajo Kanin tu in tam pokuka sonce. Prijetno je, kot je prijeten pogled na širne planjave Pecola. Dol grem kar po travah, tako mehko se stopa, do kdaj še.