Pred tednom dni proti večeru v dolino Dunje in spanje ob skoraj polni luni pod milim nebom. Naslednji dan ob soteski Clapadorie do bivaka Suringar.
Začetek poti je kar težko najti, najboljša pomoč je karta Tabacco 19, kjer je pot vrisana do bivaka Muschi. Odcep stezice je označen z markacijo na skali, vendar nekoliko višje od ceste, tako da je treba dobro oprezati. Naprej je pot dobro označena, najprej z mešanico markacij in rdečih pik, višje v soteski pa s pikami in možici. Nekajkrat naletimo v soteski na krajše skoke, višje si pomagamo tudi s staro jeklenico. Ambient je fantactičen, vseskoti se sliši žuborenje očem skrite Rio di Montasio, pogledi pa se ustavljajo na stenah Montaža in na Jof di Miez, M. Zabus,... Po prečenju druge večje soteske se pot obrne ostro levo na široko gredino, ki pripelje do bivaka Muschi. Med potjo si lahko večkrat natočimo vodo, pri bivaku je zadnja možnost za to. Sledi slabo označeno poplezavanje v sivi steni, kjer tu in tam zadiši po trojki (tik pred koncem stene je štant).Tukaj rdečih pik zmanjka
Izstop na levo usmerjeno gredino in nadaljevanje po levi strani stene mimo nasvedranega štanta
do lažjega sveta. Po grapi naravnost do poti Via Amalia in desno do bivaka Sringar.
Ker so noge že utrujene in željeno doseženo sledi povratek po Via Amalia, ki ima na frišno poštimane jeklenice,do bivaka Stuparich in preko Foran de la Grave nazaj v dolino Dunje.
Veličasten ambient in izredno lepa tura...