Poldašnja špica - Jof di Miezegnot

Cesta do opuščenih kasarn kopna, sicer pa v Zajzeri okoli pol metra snega. Do koče Grego so hodili s krpljami, brez bi bilo težko, naprej do vrha Poldašnje pa ni bilo sledi predhodnikov, je pa na sedlu Rudni vrh dober meter snega. Trenutno možno le s pomočjo smuči ali krplej.

Zelo lepo.

Igor, dej mi povej, a se ti je na fotki št.5, slučajno odtrgal manjši plaz?
Nekaj je videt pod tvojo smučino! Drugače pa vedno lepe fotke in dober komentar. Čuvaj se in varen korak ti želim!

Nič se ni utrgalo, ampak sem sam počistil grapo pred smučanjem, da sem bolje videl kje so skale

Mene pa zanima, kako človek hote sproži plaz. Dvakrat se mi je nehote nekaj malega splazilo, pa bi bilo dobro vedet, kako in kaj.

O proženju plazov, bi sicer znali kaj povedat na Kaninu, kjer jih umetno prožijo že skoraj 40 let, pa še kje. No Gazexa seveda nisem imel s seboj, tudi dinamita ne. Sem pa s smučmi malo po abručal in tako narinjen sneg je zatem zdrsnil in s sabo pobral vršno plast. Spomladi, ko se želiš znebiti zoprne "gnilobe" pa enostavno s smučmi odrežeš zoprno plast in potem je smuka veliko bolj varna. Seveda pa se ne igrati s takim početjem ker, te lahko hitro odnese skupaj s plazom. Sicer pa je Poldašnja špica dokaj varna tudi kmalu po sneženju, seveda le do bivaka, za vrh je pa treba razmere dobro poznati in oceniti.

Turo začneva pri kasarni,do katere je tudi spluženo.Ves čas proti koči Grego hodiva s smučmi.Je pa pot lepo shojena s krpljami.Do koče gre ogromno ljudi,saj je ta odprta(mislim da samo za vikend).Nadaljujeva preko sedla Rudni vrh proti bivaku Gemona.Od bivaka se odprejo enkratni razgledi proti zahodnim julijcem.Od bivaka nadaljujeva po grebenu.Ko sva prišla na vršni greben,je bilo jasno,da bo vrh počakal na varnejše razmere za smučanje.Nazaj sva smučala po deviškem pršiču,ki se je končal šele v dolini.Lp

Poldašnja je res rajska špica
Lepo sta to opravila.

…in po vseh snežnih objavah je čas za kakšne bolj rožnato obarvane vtise. Franci je napisal, da bo vrh počakal na varnejše razmere za smučanje, jaz pa sem pridno počakala, da bo šel z mano na vrh (tanajboljši!) vodič, ker čez »podrtijo« na vršnem delu res ne bi šla sama.

Kar se razmer tiče na poti iz Zajzere, mimo koče Grego, Rudnega vrha, bivaka Gemono do vrha, ni kaj dosti pisati, vse kopno in suho je bilo dva dni nazaj. Le krušljivi vršni del zahteva veliko pazljivosti, ker je vse skupaj precej »živahno«. Ampak, če imaš s sabo nekoga, ki ti dela »stopničke« v pesek in pokaže dobre oprimke… hja… ja potem pa še jaz ne morem »gunčat« kam sem se spet spravila.
Vrh je res odličen razglednik in četudi so oblaki zakrili nekaj sosednjih gora, se jih vidi takšno število na vse strani, da na vrhu še vseeno ne veš kam bi gledal.

Drage moje »firbčnice« (ki sem vam obljubila kakšno objavo), ker je vse v rožcah, vam jih nekaj prilagam, da bo tudi vaš dan lepši… moj tam gor je bil nepozaben.

Pa en potepuški pozdrav!

Razmere odlične, tako za peš, kot za smučat.

Pot do koče Grego je bila zgažena, naprej tudi, vendar nekoliko manj, od bivaka naprej so tudi hodili, ena je celo dvakrat poskušala . Dobre razmere so bile.
Dol sem potem šel en del po vzhodnem grebenu, pa po spodnji prečnici nazaj do bivaka in po opuščeni neshojeni mulatjeri na planino Rudni vrh, ter mimo jezerca na kočo in v dolino.

Zanima me, če je možno po tistem V grebenu sestopiti v Zajzero??? Enkrat poleti sem že poskušala, pa sem se vrnila nazaj na prečko...

Jaz sem enkrat šel gor za kasarnami, pa sem nekako prišel do tistih ostalin, ravno za prepevat ni bilo , enkrat pa sem šel tudi dol, ampak sem imel kar nekaj težav, ker sem prišel nad neke skoke in sem se dvakrat vračal, na koncu nabral ene 3 kg oktobrskih jurčkov in prišel dol do prodišč k mostu v Zajzeri :

Ene sledi smuči sem videl, so bile tvoje

Se pa tam nad ostalinami odcepi pot, ki gre do kapele Zita in v Ovčjo vas, pa še ena lovska je, ki pripelje do koče oz. bara Fuart ob tekaški progi, ampak tisto moram še raziskati

Ja, je precej škrtalo, od koče Grego po cestici pa super letelo

Pot iz Zajzere mimo koče Grego in naprej do bivaka Gemona je dobro uhojena. Tudi naprej na vrh ni težav z vzponom. Vsaj od bivaka do vrha so priporočljive dereze in cepin.

O razmerah je že vse napisal Janez. Nekaj malega o doživetju ture na spodnji povezavi.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/PoldasnjaSpica0601201502

V soboto smo se povzpeli na vrh iz doline Zajzere mimo koče Grego.Prehod krušljive grape pod vrhom je uradno zaprt.Mladi Italijani ki so pred grapo obrnili so nas obvestili da je ta zaprta.Pot smo tako nadaljevali po prečni poti proti jugovzhodnemu grebenu.Na vrh smo se povzpeli po poti ki pride iz Ovčje vasi.

So kar minila leta od mojega zadnjega vzpona na Poldašnjo špico in tudi spomin je že malce ponagajal . Nedeljski vzpon je vse te pomanjkljivosti seveda odpravil, vtisov poln jih nekaj delim z vami ...

Vrh je super razgleden, vzpon nanj poteka po večinoma udobni poti.

Ostalin WW1 je v zgornjem delu polno zato si le vzemite čas in čelko za raziskovanje. Tudi betonski pokrovi za zaščito umrlih vojakov ki so jih pokopavali direktno v zemljo so še vedno tam. 12 grobov sem naštel.

Bivak Gemona oziroma bivši oficirski stan iz WW1 ima enkratno pozicijo, je lep in opremljen.

Krušljiva grapa za dostop na vrh je normalno prehodna, dostop na vrh poteka tudi po prečni mulatjeri.

Leva vezna pot proti Piparjem oziroma Dvem špicam je zaprta. Pet Italijanov se je moralo vrniti, skupinici Slovencev pa je uspelo Njihov SMS je bil .... uspelo, ampak v začetnem delu totalna podrtija

Na kratko ... vsekakor lepa, zelo razgledna gora z ne predolgim vzponom v neposredni bližini naše meje. Priporočljivo

Poldašnja špica Januar 2016. Na kratko ... pomladanske razmere tako glede snega kot temperatur. Male dereze proti vrhu vseeno prav pridejo, kratka majica še bolj