Včeraj se z ženo in sinom odpravimo proti Prisanku. Naš namen je bil po Jubilejni gor in sestop po Grebenski. A ni vrag, da si spregledamo odcep, ostro desno navzdol pri smernih tablah, in nadaljujemo kar naravnost po južni poti. Ko spoznam svojo zmoto, smo že bili kar daleč. In tako pade odločitev, da gremo po podaljšani južni poti proti zadnjemu Prisanku in nato sestopimo po Jubilejni. Vrh Prisanka pa nam potem ni bil več preveč zanimiv, saj bi nam podaljšal turo za kakšni dve uri in bi se potem v največji vročini vračali proti Vršiču.
Južna pot na Zadnji Prisank je brez posebnosti in dokaj lahka.
Na sedlu se opremimo z varovalno opremo in čelado ter nadaljujemo desno po severnem ostenju Zadnjega Prisanka. Pot je res lepo in slikovito speljana po ozkih poličkah, z izjemnimi pogledi v globino in lepo varovana.
Preseneti nas veličina zadnjega okna, s svojimi mogočnimi oboki.
Ko se povzpnemo vrh okna, pogledi padejo na drugo stran in na drzno speljano pot pod oknom nad kar precejšnjo globino pod njo.
Nadaljevanje je nato lažje, pot naprej ni preveč zahtevna, le zadnji del nad škrbino je spet nekoliko zahtevnejši. Sledi dokaj lahek in kar precej dolg povratek na Vršič, ki nas je še najbolj izmučil, saj je na tej poti še kar nekaj vzpona in sonce je že kar lepo pritiskalo.
Ja, gre za zelo lepo in razgledno pot v globine pod Zadnjim Prisankom.
Presenetila me je tudi njena dolžina, saj sem potem doma ugotovil, da je isto dolga, kot pot na Škrlatico in s kar spoštlivimi 1400 višinskimi metri.
Glede na razne opise na tem forumu, se mi je ta pot zdela celo nekoliko lažja od mojega pričakovanja. Če odmisliš prepade pod seboj, njena tehnična zahtevnost ni tako velika. Najtežji del poti pod oknom se mi zdi ravno prav opremljen z železjem, za razliko od kamina v Kopiščarjevi kjer je železja že nekoliko preveč, da je spust ob nekaj dodatne previdnosti dokaj varen.
Ker to pot kar pogosto primerjajo s Kopiščarjevo, bi jo jaz ocenil, kot za odtenek lažjo, saj so mesta ki niso varovana lažja kot na Kopiščarjevi in se mi spust po njej zdi manj težaven, kot bi bil po Kopiščarjevi.
Res pa je, da se vrtoglavi na njej ne bodo prav dobro počutili in se bo vse skupaj končalo s tresočimi hlačami.