Že dolgo, ampak res dolgo, sem si želela it ob siju polne lune na ta čudoviti vrh, ki nudi fantastične razglede
. Ki mi je tudi najbližji že tak mau višji vrh.
Nekje v decembru sem izrazila željo, kaj pa če bi šli ob polni luni gor. Somišljenikov je bilo kar nekaj, tako da sem vedela, da se ob pravem in ustreznem vremenu zadevo izpelje
. Zaradi bolezni sva na pot odšli sami. Polni nekih pričakovanj
, hkrati pa enega spoštovanja do gore, saj ponoči-po 20h gor še nisem hodila, sploh pa ne v zimskih razmerah
.
Že na parkirišču pred cerkvijo sva vedeli, da bo obiska kar nekaj...In na tak čudovit večer je to tudi prav
. Po registrskih tablicah sodeč so tod okoli vandrali iz vseh slo.pokrajin, kar mi da jasno vedeti, da je Ratitovec zelo zaželjen vrh
. Šli sva čez Razor gor. Že kaj kmalu se začne nad vasjo led, ta je na nekaterih delih skrit pod listjem. Ja, treba bo nadeti dereze. Naslednji koraki so čudoviti
...škripljenje pod nogami, hoja v soju lune...nepozabno doživetje
. Sračava kar nekaj sestopajočih se pohodnikov, vsi z derezami. Ja, teh se naj bi včeraj prodalo v koči kar nekaj, tako da so šle za med. Na plazovitem se območju opaziva nekaj plazov
...včasih je bila tu nameščena opozorilna tabla, danes je tu ni
. Nekoliko višje gor se nama odprejo razgledi na dolino...Začuda ne piha, kar daje še boljši občutek
. Pot je odlično shojena, derezice omogočajo trden korak. Kar veliko skupino pohodnikov iz Štajerske srečava pri tisti klopci...Haha, so kar pošteno spaznili kočo
, tako da prostor bo. Na grebenčku pri drugi klopci nekajkrat na rahlo potegne, mraza ni
...razgledi pa...kot vedno veličastni. Koča kliče po obisku. Pohodnikov je ogromno...toliko, da zmanjka vseh flancatov
, za katere sva bili tokrat prikrajšani. Čaj pa kot vedno...izjemno okusen
. Oskrbniki izredno prijazni, nekateri so tu resnično od jutra do večera v nenehnem gibanju. Izmenjamo si nekaj besed, nato pa hop v dolino...seveda z derezami na nogah. Če jih nebi imele, bi bile spet najbrž več na riti, kot na nogah
. Spet čez Razor, nato pa proti Lovski koči in po makadamski poti do izhodišča. Proti Lovski koči je sicer manj ledeno, vseeno pa so dereze močno priporočljive.
Ko prvič kaj na novo doživiš, nikoli ne pozabiš. In tega nikoli ne bom. Bilo je edinstveno doživetje, vredno ponovitve
. Priporočam.