Ratitovec je moj najbližji vrh, ki presega 1500m...Obiskala sem ga že velikokrat, a tako lepo, kot pretekli konec tedna, se nisem imela še nikoli
....Spoznala sem, da ponuja Ratitovec precej več, kot le Goli vrh in Altemaver
. Ponuja tako čudovito neokrnjeno naravo, pa razglede, ki so zares dih jemajoči
, pa....marsikaj takega, ki se sploh ne da opisat.
Že v začetku tedna je potekal pogovor v smeri "doživeti sončni zahod, ob soju polne lune opazovati naše očake, zjutraj se zbuditi ob zbujanju dneva in prekrasnem sončnem vzhodu"
. Glede na to, kakšno vreme so napovedovali, sva vedela, da bodo želje uresničene...in da bo NORO
.
Startala sva pri odcepu za Danje. Kar lep čas hodiva po makadamski poti, ki je mestoma ledena....Po kakih 20min prideva do vasice, ki ima lično lokacijo. Od tod se lepo vidi proti drugi strani doline in Blegošem nad njo
, oko vrževa tudi na greben Ratitovca. Med hišicami si nadeneva krplje-zame je to prvič
....in takoj sem na tleh
...heheh. Zakrpljava v deviški sneg...neprecenljivo
. Na vsake toliko časa se markacije kar porazgubijo, a zaiti vseeno ne moreva. Planina Jirn se že utaplja v sončnih žarkih. Ne morem verjet, da je tu tako lepo...in mirno...in spokojno...kot bi bil v kaki pravljici
. Slediva markacijam, ki naju pripeljejo do brunarice...od tu so razgledi na Porezn in verigo Tolminskih gora čudoviti. Počasi prečiva pobočje Kremanta. Tu se krplje bolj slabo sprimejo s podlago,saj je sneg že delno ojužen, zato tudi delno zdrsavanje desne noge
. Tu pa se začne...ples barv
...in romantika. Razgledi so vedno širši, potapljajoče se sonce pa s svojimi žarki razneži še tako hladno dušo
...in srce. Da se sonce poslavlja, sva kaj kmalu začutila na mrazu...jz zaradi močnega vetra tudi roke nisem več čutila
, zato je bilo potrebno takoj nadeti rokavice...in to s kakšno težavo
. Doživljaji, ki so sledili, so me začarali...predvsem pa očarali
...na eni strani potapljajoče sonce, na drugi strani vzhod polne lune... ČAROBNO, MISTIČNO, ČUDOVITO, NEPONOVLJIVO, NEOPISLJIVO, NEPOZABNO...in NEPRECENLJIVO
. Kljub vsem lepotam, ki jih ustvarja narava, sem občasno tudi precej zaklela...a ne na glas, le v mislih
. Mislila sem si, sej je lepo, ampak mene zebe k cucka
, jz bi rada bla v koči...na toplem...čimprej. Kasneje sem izvedela, da sva hodila v tisti mesečini pri nekje -15°C
...Srce se je hkrati smejalo in jokalo, kaj takega dejansko doživiš samo enkrat v življenju. Bunkerji, ki jih je na poti kar nekaj, dajejo pokrajini poseben čar
...V teh barvah so še bolj strahospoštovanja vredni
. Zaradi sijanja polne lune čelke seveda nisva potrebovala
...Vrhovi,tisti bližnji in tisti daleč, so čudoviti....izgledajo taki, kot bi jih gledal v dnevni svetlobi. Slediva špuram, ki so jih zarezali turni smučarji... Jz že kar precej utrujena komaj čakam na kočo
...a do tja je še kar nekaj hoje... Najprej bo treba še na Altemaver. Glede na to, kako deleč je najprej zgledal, sva bila na njem kar hitro
. Sledi še spust-spet nekajkrat na tleh
, zaradi utrujenosti nisem več tako zelo pozorna na mojo hojo
. Še vedno brije oster veter, zato se takoj odpraviva na toplo. V koči nekaj obiska, kar je za vikend tudi za pričakovat. Seveda pokramljava z zares super prijaznima oskrbnikoma, ki sta polna energije
. Flancati še vedno izjemno okusni in gredo za med. Polna luna je seveda privabila ogromno planincev, tako da je bilo do polnoči kar pestro. Hladno noč sva občutila tudi v sobi, saj je bilo najbrž kar nekaj pod ničlo
. V nedeljo spet po grebenu na Altemaver, Kremant, Kačji rob, Žbajnek, Danjarsko planino in Mišji grunt do Soriške planine. Del poti nama je delal družbo tudi prijazen gospod turni smučar
, ki je nad temi konci bil, tako kot midva, zelo navdušen. Sledilo je še 3km hoje po asfaltu.
Navdušena nad turo se prijetno utrujena odpraviva preko Sorice do Železnikov na zaslužen topel obrok
.
Ratitovec je vedno lep, a tokrat je bil najlepši. Dal in nudil mi je več, kot sem si kadarkoli želela
. V času cvetenja se verjetno spet vrneva, le da bi startala tu, kjer sva zdej končala...torej na Soriški planini.
Imela sem se noro...čudovito...Hvala ti.
Slikice sledijo zvečer :-)