Rombon

splača se na Rombon, samo, da se vreme popravi brišem gor, rožice so še, bo še sonce svetilo in rožice pokukako na plan

Rombon je raj-Sončni vzhod na Čukli in sprehod do vrha Rombona,,

ja res je, gor je še džamija ohranjena deloma, meni eden izmed najbolj atraktivnih vrhov,

Kakšna đamija,malo kamenja je, nč druzga.
Moreš met bujno domišljijo d vidiš đamijo

O, pa je džamija (bila). Ena na Rombonu in druga v dolini, v Logu pod Mangrtom.

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ostanki-najvisje-postavljene-dzamije-v-evropi-odkriti-na-rombonu-severno-od-bovca/401874

http://www.islamska-skupnost.si/novice/2016/08/dzamija-na-rombonu/

https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/zgodbe-in-pricevanja/ko-je-bil-log-pod-mangartom-multikulturna-vas-z-dzamijo-v-srediscu/372602

džamije je odprtega tipa gor, spodaj so jo Italijani porušili zaradi strahu, so se jih bali k hudič križa, je tik pod vrhom ne moreš zgrešit.

gor je niso mogli, ker niso prišli nikoli do vrha, da bi ga osvojili al so pa spregledali,

Res pa so Bošnjaki na Logu pod Mangartom v času prve sv. vojne zgradili kar lepo džamijo.

in zgoraj direkt v strelskem jarku, ampak to je bila zasilna, da so lahko molili, ko Italijani niso obstreljevali teh gromozanskih granat pa min na vrh Rombona, zato je toliko kamenja nametanega.

No ja, potem je lohko vsak kupc kamnja đamija. Še pusjbe č se Mužinco zdi. Naj bwo pa pu waše.

Malo poznavanja zgodovine severne Primorske ne bi škodilo,

Tokrat po dolgem času spet od zgornje postaje kaninske žičnice. Ta obratuje samo še med vikendi vse do 14. oktobra s prvo vožnjo od 8. ure naprej

Prečenje do Rombona smo zastavili čez obe Črneli, vmes pohodili še Bandero in se po markirani poti mino Čukle spustili do Bovca. Pot je razgledna, idealna za hladnejše dni, le njeno dolžino je pametno upoštevati .

Na celotnem prečenju se nisem mogel znebiti vtisa, da to postaja neoznačena pot. Markacije so večinoma izjemno slabo vidne, verjetno že desetletja niso bile naličene. To je problem predvsem na skalnatih predelih, kjer potek poti velikokrat ni dobro razviden. Za lokalce zagotovo nič posebnega, ostali, predvsem pa tujci imajo lahko več težav. Naši zemljevidi namreč niti slučajno niso odraz dejanskeg stanja v teh krajih kot še marsikje drugje ne.

bagi, lepo pot ste opravili.
Se pa zelo strinjam s tvojimi zadnjim razmišljanjem, da bi bilo potrebno nekaj storiti pri označenih poteh, ki so slabo prepoznane v naravi. Tudi bohinjski konci okoli Triglava so problem v tem smislu. Letos poleti so me samo na eni turi tujci na Velem polju in nad Malim poljem 2x spraševali za pot z zemljevidom v roki. Enostavno niso vedeli kje so in kje gre prava pot. Mnogo nesmiselnih reševanj bi bilo nepotrebnih, če bi bile označene poti na zemljevidih v skladu s potmi na terenu.
Res pa je, da ni problem za tiste, ki so že hodili, problem je za tiste, ki gredo prvič.
Tujci pa v glavnem iščejo samo markirane poti. Seveda, če jih ne najdejo, se pa znajdejo na brezpotjih.

@ločanka ... res je. Opisano prečenje do Rombona ni edina črna ovca. Že kar nekaj prispevkov je bilo na temo zanemarjenosti markiranih poti, oziroma pomanjkanju vidnih markacij in oznak. Prehodil sem že marsikaj in se s tem popolnoma strinjam.

Časi *volunterskih* markacistov so očitno minili in na PZS je, da to ustrezno uredi in regulira. Ne hodijo vsi na najbolj obiskane vrhove, kjer z oznakami običajno ni težav. Na zemljevidih je markirano še marsikaj, kar je potem daleč od dejanskega stanja. Tudi najnovejši zemljevidi niso izjema. Kot sem že zapisal ... lokalci nimajo težav, te imajo tisti, ki so prvič na določeni poti. Predvsem pa jih imajo tujci, ki jih je vedno več. In s tem ne mislim migrante .

So pa seveda svetle izjeme. Tudi na manj znanih poteh se najdejo odlične oznake in tem markacistom vsa pohvala

Na novejših zemljevidih, ki jih omenja Emil, je na hrbtni strani med drugim napisana tudi prošnja za sporočanje pomanjkljivosti in pripisan naslov, kamor lahko uporabniki zemljevidov (pohodniki, planinci, gorniki, šodrovci in vsi ostali) sporočajo svoje predloge in morebitne pomanjkljivosti na kartah.
Dobrodošli.

Obstaja tudi možnost, da so katere poti nalašč prepuščene času - kot se je to dogajalo v preteklosti... Na to vplivajo interesi številnih "družbenih" skupin, planinska društva so samo ena vrsta omenjenih dejavnikov...

Gorazd G.
Odgovorne za pota že leta opozarjam , da so karte-zemljevidi samo pogojno uporabni, ker tiskajo samo ponatise, ki pa so na največkrat samo pogojno uporabne. Samo za poznavalce, za trume tujih pohodnikov pa so resnično zavajujoče. Poglej statistiko GRZS in se prepričaj.
Tudi za planinske poti opozorila ne zaležejo.
Kar se pa tiče Bovškega pa samo tole.
Zadnji, ki je na področju Kanina obnavljal poti je bil žal že pokojni Igor Zlodej in to pred desetimi leti, ko je bil predsednik PD Bovec in tudi markacist.
Danes pa je predsednik PD Bovec gorski vodnik in v njegovem poslovnem interesu je, da so poti tako slabo urejene.
Kar se pa PZS tiče, pa ne bi izgubljal besed, ker je v fazi odmiranja.

Začnem Zavrzelno in gor v smeri Čukle a jo obidem in se pri povratku ustavim. Sneg je bil zjutraj pomrznjen, v grapi sprva trdo, potem nekaj pršica in naprej po grapi ponovno trdo. Poč je na desni in levi, vmes se povzpel na greben Rombona. Gor se mi je parkrat udrlo a ni blo sile. Na vrhu brez vetra z dobrimi razgledi. Kmalu sestopim zaradi varnosti, sneg se je hitro začel mehčat in spet se mi je parkrat udrlo. Sestopim po grapi tam se razmere niso spremenile in na vrh Čukle kjer se posušim in odpočijem. Kasneje sestopim še po snegu a ga kmalu čisto zmanjka, nižje je blo pravo poletje, lepo je tam nad Bovcem.

Razgled z vrha Rombona: https://www.youtube.com/watch?v=jKPMxzz1gZk&feature=youtu.be

@ljubitelj gora, ali je pot s pl. Goričica, do Čukle kopna? Hvala