Rombon

En kratek del na zahodni strani, sam gre gor do Čukle brez derez/cepina.

Hvala

Bovec - Čukla in nazaj. Kot je že Ljubitelj gora napisal je nekaj snega na zahodni strani, a se da na vrh brez derez in cepina. Krasen dan je bil
Aja, pa modrasi so tudi že vstali

Rombon, s Kluž, 26. maj 2019

Pot je praktično kopna do vrha. Zadnjih nekaj metrov je še nekaj flank snega a se jih da obiti.

Čudovit izlet mimo slikovitih ostankov - zidni labirinti, utrdbe ...

OPIS POTI S FOTOGRAFIJAMI

Uživala v branju in fotografijah.

Draga Lea; toliko aktualnih in lepih misli si nanizala, da kar ne morem verjeti "duši", ki se poda v ta lepi konec naše dežele. Predaleč sem od teh lepot, čeprav je naša dežela majhna in prehitel me je čas, ko sem si želel okusiti te lepote. Ne vem zakaj "pesimistični zaključek"; res je ves "tvoj svet" še pred teboj. Užij ga s polnimi pljuči in toplim srcem in ne hodi na triglav "poln gnojnice".
Hvala ti za čudovut prikaz lepe poti in, daj javi se še kdaj!!

Bil nazadnje gor so še zaplate ja, lepe slike, moj najljubši vrh, poln lepot in zgodovine, drugače je še džamija na kraljišču odprtega tipa,

@andreja - Hvala

@dleskovec - ko bi le lahko zavrteli čas nazaj, ja. To si vsak kdaj želi. Naj bo čim manj takih želja In se še javim kaj, seveda

Lea lepo napisano. Zanimiv uvod, da bralca zanima prebrati do konca. Se čuti energija in radost do živlenja, ki jo imata na potepanjih. Lepo je prebirati doživetja drugih in na tak način spoznavati konce, ki jih še nisem obiskal in jih verjetno v tem življenju tudi ne bom. Prehitro se vrti ta svet. Varen korak po hribih in dolinah še naprej, pa napiši še kaj.Ja pa še to: mata vidva TO !

Doživeto in krasno napisano, kot vedno. Naj mi bo dovoljeno. Jezero Predil ima lepo slovensko ime Rabeljsko jezero, tako kot imajo lepa slovenska imena kraji, doline in gore onstran meje, ki nekoč niso bili onstran.

Vse lepo povedano, kakor pritiče mehki prekmurski duši.
"Rombon je padel", to je pa le malo tehnicistično. Saj gore ne padajo, padejo le ljudje in teh je tudi na teh gorah nekoč mnogo preveč.

Ko greš kamor te povleče. In mene je mimo cerkve v Bovcu v zaselek Zavrzelno. Ob 8 zjutaj sem pričela s hojo. Pot poznam. Lani sem šla v juniju, a ni bilo niti krpe snega. Letos je drugače. Nekaj snežišč sem prehodila in obhodila. Tisto zoprno melišče mi tudi ni delalo težav. Vreme pa danes lepo brez padavin. In toplo, ker razen majice in hlač nisem rabila ničesar z dolgimi rokavi. Tudi srečala nisem nikogar vso pot do vrha. Pri sestopu nad meliščem pa dva fanta- tujca, ki sta šla gor. V gozdu preden prideš na planino Goričica je nekaj podtrega drevja. Sicer se da vseeno iti mimo.

11.6. 2019. Iz Kluž še nisem šla. Dario pa tudi ne. Le Marjan je tod že hodil in nam prikazal zgodovino z ogledi ob poti, kjer smo včeraj hodili. Strah , da nas bo ujel dež je bila odveč, čeprav je nekajkrat rahlo rosilo, a kot da se dežnjim kapljam ni dalo več, so ponehale. Ampak mokri smo vseeno bili. Od sopare, ki jo je bilo čutiti v zraku. Kot v savni sta rekla. Ogledali smo si Hermanovo trdnjavo. Šli do kote 1313. Tam je lep razgled na Bovško kotlino, pa klopco so postavili, križ in skrinjico. Nadaljevanje poti mimo zidov, kavern, kjer je v tem času polno cvetja. Lepo speljana pot. Srečali nismo prav nikogar. Še nekaj zaplat snega je proti vrhu. Ostanemo nekaj časa. Niti ob sestopu nismo imeli dežja. Še veter je ponekod malo pihal in hladil razgreta telesa. Res je kot pravijo, kjer je volja tam je pot.

Živjo, ja Rombon ni enostaven vrh, ampak z močno voljo in s pametnim korakom se pride do vrha, kamenje je razbito od granat med vojno vse do vrha, je pa priporočljvio si ogledat džamijo na kraljišču,, to je na sliki kjer so gradili žičnico pa imeli postojanko Avstroogri.

korakom

korakom

Džamija je bila edino v Logu pod Mangartom.En čas je bila bosanska enota na Rombonu. Italiani pa so se jih bali, ker so dobesedno klali z buzdovani podobnimi kijem , ko so vpadli v italianske jarke. Niti pusšk niso vzeli in čelade niso pomagale.

je ohranjena džamija na kraljišču, edina še ohranjena je pa odprtega tipa brez strehe, ker je bila sredi bojišča so mel zraven kaverno, da so se umaknili pred težkimi eksplozijami granat možnarjev pa havbic in molitveni prostor, minaret , je bila bolj improvizacija džamije zasilno, ja res je so jih imeli v prvih bojnih linijah, so se jih Italijani bali.

Vsa pohvala in VELIKA zahvala TISTEMU, ki je žrtvoval čas in napor za čiščenje poti s Kluž na Rombon.

Morda kdo ve, ali je na Rombonu še kaj snega? Ta konec tedna ga nameravam obiskati po poti od trdnjave Kluže.

Če so razmere še zimske, bo moral vrh še malo počakati...

Hvala in Lp.