Škrlatica

Pa ne na Vremščici !

Mal pozno poročilo pa vendarle. 11.07. sva z drago krenila ob petih popoldne iz Vrat proti bivaku IV. Po treh urah nenehnega deževanja sva prispela v bivak. Hvala bogu kakih čehov v bivaku ni bilo, je pa blo videt, da so nedavno v njem vedrili "mamini sinčki" ki ne znajo pospravljat za sabo. Bivak sicer OK, tudi drva so bla v njem, da sva posušila premočene stvari. Zjutraj ob pol osmih kreneva v lep sončen dan proti Škrlatici, vendar se že po dobri uri začnejo zbirat oblački in meglice, tako da je ob vstopu v plezalni del gora že zavita v meglo. Ob desetih sva na vrhu, se pofotkava, pojeva sendvič in gasa nazaj. Seveda od sončka in veličastnih razgledov tokrat ni bilo nič. Varovala so povsod izpravna, tudi kakih drugih posebnosti ni bilo videt. Nazaj spotoma še dolijeva vodo na studenčku nad snežiščem, kakih pet minut hoje pod vstopom v plezalni del Škrlatice. V bivaku spotoma pobereva še ta drugi ruksak in ob petih popoldne sva v Vratih. Lepa turca, ni kaj.

V augustu mislim iti iz Vrat do bivaka in naslednji dan na Skrlatico in nato do doma na Kriskih podih. Ali je kaj vode na tej poti in kje? Voda je najtezja za nositi. Hvala za odgovor.

Na poti bo voda samo v tvojem nahrbtinku, dokler je ne boš spil.

Tako je, odvisno od vročine in človeka, lansko leto je bilo vroče sem popil 4 litre, s seboj imel 5.5 litrov in na poti nazaj oskrbel ubogega planinca ki je imel s seboj samo 2 litra tekočine in je bil že pošteno dehidriran, tako da raje kakšen liter več pa da je zazihr

Dne 18.7.2012 smo z družbo krenili iz doline Vrata proti Škrlatici. Pot nas je vodila po označeni stezi vse do bivaka na Rušju, kjer smo si malo odpočili in nadaljevali vzpon.
Vse do pod Škrlatice je pot normalna - lažja označena pot. Tehnično zahtevna postane nekje na 2500m (pod steno), kjer si pa je potrebno pomagati z klini in jeklenicami, a nekje celo brez obojih z rokami na skalo. Pot priporočam vsakemu, kateri ima za seboj že kr nekaj vrhov, kateri nima vrtoglavice oz. se ne boji "prepadov".
Seveda pa si lahko slike poti ogledate na moji strani M-foto.si

@Marky, zelo lepe slike!

čestitke @Marky za vzpon lepe fotografije...pa lepo si napisal

Od Pogačnikovega doma preko Križa in Rdeče škrbine pod Dolkovo Špico na Škrlatico in sestop v Vrata.

A je na zadnji sliki JJ?

Jaz ga sicer ne vidim, ampak mogoce je res, ker v sredo je bila obletnica postavitve kriza in stranka je imela na Skrlatici, ne vem, neke vrste srecanje.

Tudi jaz včeraj prvič na Škrlatici.
Za Alj.dom-Bivak 4-vrh sem porabil 5 ur. Pri vzponu sta mi šli precej na roko oblačnost in megla, tako da mi je bilo prihranjeno nabijanje sonca. Kljub temu pa je ves dan teklo, spil 5 litrov.
1800 višincev seveda ni mačji kašelj in tudi pogledi navzdol so ponekod precej globoki (res pa nisem ravno veliko gledal dol). Pred potjo mora imeti kandidat že kar nekaj vzponov s 1000 do 1500 m višinske razlike in pa seveda razčiščene pojme glede svoje vrtoglavosti.
Pred potjo sem veliko prebral in se tudi najbolj bal gruščnatosti Škrlatice, vendar mi to v steni ni povzročalo kakih težav. Prvi del poti po steni je premalo strm, da bi bil zdrs lahko usoden, drugi del je solidno varovan, tako da imamo na kritičnih mestih dovolj varne opore. Tretji del po in ob grebenu ima sicer pod nogami še največ šudra. Vendar pa lahko za vsak korak najdemo varno alternativo (skalo), poleg tega pa je tudi ta del poti le mestoma prepaden.
Škrlatico res srčno priporočam vsem, ki so se tako kot jaz do zdaj potikali po "civiliziranih" gorah a la Triglav in hočejo občutiti vsaj malce odmaknjenosti in divjine.
Aha, pa še moja ocena za Kredarica-Triglav versus stena Škrlatice: lazenje po škrlatiški steni prinaša več užitka, je slabše varovana, po tehnični zahtevnosti pa sta si nekje tam-tam.

Včeraj zjutraj smo s Kriških podov nadaljevali pot proti Križu, na poti lep pogled na srednje in zgornje jezero, pot je enkratna,ravno za jutranje bujenje.
Hitro smo bili na Križu, se malo razgledali in se od tam spogledovali z našim končnim ciljem Škrlatico.
Pot smo nadaljevali desno navzdol, nato smo stopili do Dolkove Špice in jo prečili, se spustili na izhodišče za Škrlatico in se povzpeli.
Vzpon na Škrlatico je tehnično in kondicijsko zahteven.
Škrlatica, name je pustila močan vtis.
Razgledi, nepozabni, še se bom vrnila, pravzaprav, najraje bi kar tam ostala

Vzpon na Škrlatico ni toliko tehnično zahteven.. Na nekaterih mestih je prosto plezanje 1. ali 2. stopnje..Drugače je lepo zavarovana pot..

Markiran vzpon na Škrlatico nikjer ne doseže 1 ali 2 stopnje težavnosti,saj so nam povsod v pomoč tehnična varovala.
Lp

Ta s prvo ali celo drugo stopnjo je res malo močna...

@garmont in @urbancek, se strinjam z vama.

@zvoncnica: Kje imate pa snezinkico? Zadnjic sem jo videla nad Vrsicem.

Bo kmalu nazaj, malo nogica boli , upam da ta vikend gremo kam skupaj

Tukaj sem , res upam, da bom kmalu spet šla, orng v hribe, tko kot se spodob