Ker je opis poti predhodnika precej pomankljiv oz. o ključnih težavah sploh ničesar ne pove, mi dovolite, da opišem trenutne razmere na tej poti. Do Žabniške krnice seveda ni nobenih težav. Ko se usmerim pod Mali Viš opazim visoko zgoraj na snežišču človeka, ja na vstopu je še snežišče in tudi led, pa nekaj krajne poči, ki jo je možno zaobiti. Očitno je zašel previsoko, usmerim ga nazaj dol. Tu in tam mu nekoliko zdrsne, odleti kak kamen s katerim je delno pokrito snežišče, vendar najde prečko in se usmeri na stezico v steni. Jaz spodaj poiščem rdečo piko, že v spodnjem delu prečim snežišče in led pokrit z gruščem in kar ob rdeči piki zaplezam naravnost navzgor, slaba II. Višje pridem na označeno stezico in po njej naokoli, zatem pa po kaminu v katerem je še nekaj lesenih klad gor skozi. Kmalu dohitim fanta pred mano. Pove, da je Filip iz Beljaka, skupaj se vzpenjava. Kmalu višje v grapi naletiva na pravo podrtijo, očitno je šlo za svež podor, v grapi so velike skale, grušč, prah. Na nekem mestu je večja skala zaprla star prehod tako, da je treba mesto obplezati po desni po zglajenih kamnih. Kakih 30 metrov višje je nekoč najtežje mesto, ki pa je sedaj lepo zavarovano in ne povzroča nobenih težav, kot tudi ni težav v nadaljevanju. Kmalu sva na Božjih policah, delček greva po njih v desno, zatem pa ob obledelih oznakah naprej. Sledi še nekaj lažjega plezanja, potem pa nekoliko enoličen vzpon po pobočju proti vrhu. Sestopil sem po normalki na južno stran, se spodaj odcepil v levo na pot A. Goitan, za Malo špico sem šel po severni strani in dol na Trbiško škrbino. Ker je stari prehod proti Mrzli vodi že nekaj let zaprt, sem se spustil še nekoliko nižje, potem pa po novem obvozu, ki je lepo zavarovan na vrh in dol na razdrapana melišča, spodaj ujel pot na Žabniško škrbino in preko nje do koče Pellarini in v dolino. Nekoč nadelana in zavarovana ter označena pot Gola Nord-Est je že dolga leta opuščena. Pred leti so vodniki sicer namestili nekaj klinov in jeklenico na težavnem prehodu v osrednjem delu grape, prav tako so na več mestih namestili svedrovce z rinkami, ki služijo za varovanje in morebitne spuste ob vrvi. Pot kot taka na karti Tabacco 019 ni oštevilčena, je pa vrisana in poleg je narisan alpinist, kar pomeni, da gre za alpinistični vzpon. V Italiji je na desetine takih poti, nekatere so za izkušene gornike pravi biseri, zato je vsak komentar o slabem vzdrževanju oz. celo zanemarjenosti povsem odveč.