Slovenske planine v vseh letnih časih

Končno je na vrsto prišla tudi planina Slapnik,ki je dejansko edina planina prek katerega dvorišča gremo,če gremo s planine Kuhinje direkt na Krn.Prek planine Zaslap se gre samo mimo. Pot s Krna vodi mimo lese za planino za planine Zaslap in se ji nekako nenamenoma ognemo. Pot naprej pa gre mimo objektov na planini Slapnik. Nanizani so popolnoma enaki v vrsti kot kakšni vojaki.Baje naj bi bil tu nekoč celo vojaški zaselek.Res imajo sive strehe kar je opaziti že od planine Kuhinje. Gremo mimo korita za napajališče goveda. Govedo je videti blizu na paši. Da bi imeli tu sirarno ni videti. Naj bi se tu pasla bolj jalova živina je nekdo zapisal. Nekoč, če lahko tako rečem, so mleko z planin pod Krnom vozili v dolino v mlekarno in sirarno Planiko. Sedaj pa imajo v večini po teh planinah obnovljene mlekarne in sami sirijo in izdelujejo geografsko zaščiten sir Tolminc.

Vekokrat sem že bil v minulih letih na planini Preval.Preval je široko sedlo in planina ,ki se dviga nad dolinama potoka Drage na zahodu in Šentalsko dolino potoka Mošenik na vzhodu.Na severu se nad prevalom strmo dviga zadnji vrh grebena Begunjščice -Begunjska Vrtača-1991m.Na planini je planšarska koča -planšarija-odprtega tipa.Imenuje se Planšarija Prevala.Odlično postrežejo!To je pašna ,mlečna planina.Do nje pridemo iz več smeri. Najbolj poznana je vsekakor iz Ljubelja po Bornovih tunelih.Ta pot je atraktivna, varovana.Drugi dostop je iz Begunj mimo gostišča Draga skozi sotesko Luknja-zelo zanimiva razgibana pot, ki sprva poteka ob potoku Begunjščica. Pridemo celo do varoval, kjer se varno povzpnemo preko soteske.S poti vidimo slapove potočka.Če ne zavijemo v sotesko gremo naprej mimo planine Planinca in od tam na planino. .Manj znan je dostop od Lajba pri Podljubelju čez Potočnikov graben.Ta planina je izhodišče naprej na greben Begunjščice čez Kalvarijo.Na desno s planine pa gremo čez Rožo na Roblekov dom na Begunjščici-1657m.Smerokazov je tu dovolj-pravilno nas bodo usmerili.

Danes pa v Logarsko dolino. Na poti do Matkovega okna smo šli mimo male znane planine Zabrložnice .Do tu vodi lovska pot.Ta pot je kar strma in se uravna šele malo pred planino.Na planini je lovska koča.Na planini je svoj čas stan, ki ga že davno ni več.Planina je bila kot zgleda že popolnoma zaraščena .So pa jo verjetno pred kratkim čistili.

Tokrat sem pa v Karavankah naletel na novo planino.To je Planina pod Belščico. Na njo sem prišel z Valvazorjevega doma .Nad Potoško planino zavije pri izviru Urbas na potko , ki nas pripelje do bivaka Beljščica 1750m. Tu pa že vidimo pastirsko kočo in ko pridemo do nje je to Planina pod Belščico. Če gremo po potki naprej pridemo do planine Stamare.

Še eno planino sem zaznal, ko smo se vračali s Stola .To je Stara planina, ki leži nad Zabreško planino. To je v bistvu en ogromen pašnik. Ne vem, če je bil kdaj tu kak stan.

Branko, kdo pravi, da je tisto Hrašenska planina (zgoraj), a si siguren? Mislim, da je pl.pod Belščico.

Bil sem v zmoti, sem že popravil.

Včeraj sem po dolgem času spet bil pri Krnskem jezeru. Krnska jezera so tri-Dupeljsko,Krnsko in Jezero v Lužnici.Za Domom pri Krnskih jezerih se nekako začne planina Duplje. Na tej planini je samo ena velika planšarija. Imajo ovce in govejo živino. Ovce so imeli v obori. Govedo pa se je paslo na spodnjem pašniku, ki se ob velikih padavinah celo spremeni v mini jezerce.To sem pred leti že videl.Planšarija nudi mlečne izdelke -tudi zelo dober ovčji-kravji sir.So ga že prodajali. .

Po celem mesecu pa sem le našel novo planino. To pot v Avtriji. Pod Karavankami na avstrijski strani je cel kup planin-tudi pašnih. Eno izmed njih smo srečali na poti na Lokovnikov Grintavec in to kar s tem imenom-Lokovnikova planina. Ima celo izvir. Je pašna planina. Trenutno je se pase njej okrog dvajset glav živine.

@velkavrh

Ker vidim, da da obiskujete tudi avstrijske konce, še malo italijanskih
Tukajle je povezava, kjer so navedene planine v sosednji Furlaniji Julijski krajini. Nekaj njih je predaleč, da bi bil enodnevni izlet smiseln, kar precej pa jih je takoj za mejo v zahodnih Julijskih Alpah in v bližnjih predelih Karnijcev:

http://www.malghefvg.it/de/malghe?set_language=de

Planin mi ne bo nikoli zmanjkalo,ker sem jih samo v Triglavskem narodnem parku sigurno našel 150-ne morem verjet. Ko ne bom več zmogel dvatisočakov pa bom še bolj raziskoval planine, tudi čez mejo.Še planin Jezerskega nisem vseh obhodil Še vedno mi manjka nekaj pokljuških in bohinjskih planin, pa celo tri pod grebenom Košute-planina Dolžanka, Krnica , Zali potok.Pod Jelendolom pa so še Rovt, obe Konščici-na obeh sem pred leti že bil,Vetrh, Fevča. Brsnino pa sem lani le našel.Morda sem katero še zgrešil.

Pred kratkim sem prebral knjigo M. Kajzerja: Bovško - od planine do planine. Zanimiv vpogled v zgodovino trentarskih in drugih planin z omenjenega področja.. http://www.gore-ljudje.net/novosti/64687/

Hvala djimuzl! Nisem še slišal za to knjigo. Jo bom poskušal najti v knjižnici. Je zanimiv izraz prestaja.Do zdaj sem nekako prebral izraz predlanina,na katero so kmetje prvo peljali živino in nato po kakem tednu na pravo planino. Čez tri štiri tedne so se spet vrnili na predlanine,ko se je trava obrastla.To se mi zdi so ponovili trikrat v pašni sezoni, če sem prav prebral. To sem mislim prebral na panojih o gospodarjenju na planinah na planinah pod Krnom-Sleme itd.Zasledimo še nekakšne predplanine -rovte,ki so dandanes le zemljišča za oddih-na njih so ponavadi vikend hišice.

Dve leti nazaj sem šel od Lazovškega prevala na Ograde. Na koncu grebena Ogradov , ko se že začnemo spuščati dol sem opazil par ruševin .Gre za Planino na Ogradeh. Niti najstarejši ljudje v bohinjskem koncu se ne spomnijo kdaj je bila zapuščena.Še danes so jasno vidne ruševine kar nekaj objektov. Baje je bil lastnik te planine in objektov samo eden.

Kot sem omenil lani sploh nisem več videl ruševin objektov na planini Spodnji Tosc,čeprav sem šel mimo,tako se je zarastla.Samo dve leti nazaj sem jih z Studorskega prevala jasno videl.Ja opuščene planine se zaraščajo.Lani recimo sploh nisem našel ruševin objektov planine Trstje, ki je na levi strani poti ,če gremo čez Čiprje na Vodnikov dom.Sigurno bom šel obiskat obe planine Grintovice in opušeno planino Vrtačo, ki je za obema Grintovicama.Odcep za te tri planine sem videl kako leto nazaj, ko sem šel od planine Blato na planino Krstenico nekeko pol ure od planine Blato. V gozdu te kažipot usmeri desno navzdol.

Z Ogradov sem videl planino Jezerce,ki je za planino Krstenico in običajno se na njej pase živina.Naprej od planine Krstenice še nisem šel nikoli.

Danes sem se pa odločil, da poiščem malo znano planino Četeže, ki je nekako najniže ležeča planina nad Srednjo vasjo v Bohinju.Do nje imamo dva pristopa. Ali se je lotimo direktno iz Srednje vasi ali od Jereke prek Spodnjega Podjelja in planine Javornice.Gor sem šel iz Srednje vasi v Bohinju. Na koncu vasi zavijemo v sotesko potoka Ribnice in nekako po mostičku zagledamo na desni strani odcep poti in to je naša prava pot. Odcep ni nič označen. Potka nato poteka ob starem opuščenem kolovozu, ki je nekoč veljal za glavno pot na planino. Dandanes se zarašča in zasipa.Nekajkrat zavije potka kar na kolovoz ali pa ga preči.Potka se zgleda bolj malo uporablja.Je pa uhojena in ne moremo zgrešiti. Je pa kar nekoliko strma.Do planine imamo nekako uro hoda.Potrebno nam je premagati le malo prek 300m višinske razlike-Srednja vas -590m, planina Četeže 937m. Nenadoma se znajdemo pri prelepi planini. Tu najdemo štiri lepo urejene stanove. Planina je lepo pokošena -suha mrva žal leži na kupih na robu planine. Planina ima izvir dobre vode.

Nadaljeval sem na planino Javornico, kjer sem kako leto nazaj že bil od planine Šeh in naprej po strmi poti v vasico Zgornje Podjelje.

Danes mi je uspelo obiskati samo Štularjevo planino na poti na Češko kočo na Spodnjih Ravneh. Na velikem parkirišču moramo takoj zaviti na desno-pot je označena. Od tu imamo do Češke koče 2. uri.Pot se kar hitro vzpenja in je kar precej strma. Pred planino pa nas čaka presenečenje -popolnoma nova cesta, ki nas popelje na planino.Zgleda, da bodo lastniki planine obnovili kočo na planini.

Nazaj grede sem zavil na Zgornjem Jezerskem v Makekovo Kočno in skušal poiskati Povšnarjevo planino, ki naj bi se nahajala nekje na koncu gozdne ceste-pot na njo naj bi vodila na koncu ceste na levo.Na zemljevidu sta na planini vrisana celo dva objekta.Peljal sem se po gozdni cesti nekako dve tretjini poti,nato sem nadaljeval do konca ceste peš.Nadaljeval sem po nekakšnem kolovozu, pa še ta se je končal po kakih sto metrih. Nazaj grede sem opazil nekakšno stezico na desni strani(če greš gor je na levi strani) Šel sem malo po njej-šla je strmo navzgor,zato sem se raje vrnil na gozdno cesto. Vmes sem videl tudi lepo urejeno razgledišče na desni strani.Nekje za odcepom za na Veliki vrh je odcep za Murijevo planino. To planino bom šel iskat naslednjič.

Danes sem pa našel novo planino v blejskem koncu. To je planina Vršana. Do nje pa ni tako enostavno priti. Iz Bleda se zapeljemo proti Bohinju in kmalu zavijemo levo v vas Kupljenik in na koncu vasi proti Taležu. Ta čas je pot od kmetije Lenčk zaprta.Jaz sem sice šel po njej, vendar opozarjam, da naj se po njej ne hodi.Na križišču poti pri spomeniku zavijemo na desno na precej zdelan opuščen kolovoz. Kmalu bomo na levi zagledali planino.Na planini sta dve kočici za skladiščenje mrve. Obenem kočici služita kot krmišči za divjad. Planina je lepo pokošena.Ne vem ali gor kaj pripeljejo živino na pašo.

V tem koncu je kar nekaj planin, ki jih bom še letos skušal najti-Ricman,Oblakova,Talež,Prihod,Čmarjeva,Žnidarjeva,Ribenska,Tamar in Selska.

Šele pri pregledu planin v tem koncu sem ugotovil, da sem šel prek planine Prihod. Na planini je koča za seno in lovska preža.