Slovenske planine v vseh letnih časih

V petek pa sem spet raziskoval bohinjske planine . Končno sem se enkrat spustil splanine Zgornji Tosc na planino Spodnji Tosc. S Studorskega prevala sem spomladi točno videl ruševine ze več kot stoletje ali malo manj opuščene planine . Dol ne zaidejo niti več ovce. Na planini Zgornji Tosc in na samem Toscu pa jih vsko poletje srečam.Okljukasta potka dol na planino se s prevala dobro vidi.Sedaj je ta potka v slabem stanju , ke se tu dogajajo manjši podori. Sama planina pa je popolnoma zaraščena -niti ruševin s potke ni več vidne. Nekako na sredini poti proti Uskovnici je na naši desni strani po poti navzdol planina Trstje. Tudi o tej planini ni s poti ne duha ne sluha. Malo stran od poti se še najdejo ruševine že davno porušenih pastirskih stanov. Ne vem kdaj je bila planina dokončno opuščena.Planina je popolnoma zraščena z visokim grmičevjem in drevninami.

Že večkrat sem bil na planini Velika Poljana.Danes pa sem jo končno poslikal.Jaz sem prišel do nje kar od Sv. Lovrenca nad Bašljem.

Naslednja planina pa je bila Mala POljana. Tu pa je tudi velika koča. En del je pastirski, drugi del pa lovski.

Prvo pa sem si seveda danes ogledal planino Javornik. Štartal sem z Bašlja .

Pa sem spet osvojil eno planino. To pot je to Mangarska planina. Do nje pridemo če gremo na Mangart na Mangarsko sedlo. S ceste zavijemo levo in jo zagledamo. Je precej obširna.Hlevi za ovce so odlično urejeni. Ovc pa ni bilo več tu.

V nedeljo, ko smo šli na Šober in Veliki Grintavec smo nekako na pol poti prišli na na planino Kolja jama-1520m. Po italijansko Alpe di Rutte, po nemško pa Greuteraibl.Planina je opuščena. Na levem robu planine je leseno zavetišče Capanna Cinque Punti. Naj bi bil del tega zavetišča z dvema prostoroma celo na razpolago pohodnikom. V eni sta dve postelji , drugo soba pa naj bi bila kuhinja s štedilnikom na drva. Res pa da tega kar navajajo viri o tem zavetišču nisem preveril.Opazovali smo jo bolj od daleč.Travnata planina je kot majhen amfiteater nad katerim zahodnim robom stojijo drzne konice Rabeljevih špic. Naj bi jih bilo pet. Samo ena naj bi bila dostopna bolj veščim pohodnikom .

Včeraj sem prvič bil na Ribčevi planini. Do nje smo pripeljali iz Škofje Loke mimo Soriške planine in mimo Bitenjske planine.Z velikim avtobusom priti do tja po makadamu je bila kar zahtevna zadeva.Na planini je lovska koča in par drugih stavb.

Danes na Planini za Črno goro.
Do vasi Ravne v Bohinju z avtom, potem pa krplje na noge in po smučišču Kobla do zgornje ceste. Tam se pot kmalu odcepi v planino.
Snega letos ni veliko, je pa v senci prava zimska idila.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2017-02-26

Lepo Peter2, vedno nas impresioniraš s podobami iz Bohinjskih gora

Hvala!

V sredo -25.05.2017 smo šli na turnejo od planine Kuhinje do cerkvice v Javorci in šli mimo veliko planin. Pri nekaterih smo res šli samo mimo.Kot prva planina na naši poti je bila planina Kuhinja -991m. To je pašna planina. Po šestih letih je planina ponovno zaživela v pravem smislu in ponovno postala pašna oziroma mlečna planina. Pri pastirjih se lahko dobijo mlečni izdelki. Po teh planinah se dela odličen sir Tolminc, ki je geografsko zaščiten.Na planini je več pstirskih objektov v značilnem slogu teh planin. Na planini je tudi koča PD Kobarid-navedeno , da je na 1002m. Do planine Kuhinje se pride po dobri asfaltirani cesti, ki pa je žal zelo ozka in dopušča prevoz največ z 20 sedežnim kombijem ozoroma avtobusom. Parkirišče pred planino pa je ogromno, lepo urejeno z panoji. Tu je tudi eno glavnih izhodišč za Krn .Tu je tudi točka poti -Pt miru-ima posebno barvno oznako.Žal si planine nismo ogledali, temveč smo šli po makadamski gorski cesti samo mimo.Živine še nisem opazil.

Sreda -25.05.2017-naslednja planina je bila planina Kašina. Tudi pri tej planini smo šli samo mimo. Ta planina je tudi pašna .Leži na 1060m.Na planini ponujajo mlečne izdelke.Objekti planine se skrivajo med drevjem.Živine še ni bilo opaziti.

Sreda -25.05.2017-nasledja planina na naši poti pa je bila planina Leskovca-1230m. Do nje poteka ta gorska cesta in nas pripelje prav na njeno dvorišče, kjer nas pozdravi gospodar.Tu so se pod planina na pašniku že pasle krave.Ta hlev mimo katerega smo šli je zgleda obnovljen . Malo vstran na levi strani pa stoji več tako značilnih pastirskih stanov. Zgledajo malo opuščeni.Tu pa se nam je cesta končala in naprej smo šli po označeni poti navkreber.Pot je precej strma, je označena .

Sreda 25.05.2017-Nato pa smo se spustili na planino Sleme-1448m. Planina Sleme se nahaja pod Rdečim robom. Spada med največje planine v Julijcih.Planina Sleme je pomembna za ohranjanje kulturne krajine tre snovne in nesnovne kulturne dediščene (stavbarstvo,sirarsko znanje,izdelava sira Tolminca ,rokovanj ez živinov planinah,kolobarjenje paše in košnje)

Planina Sleme in Medrje, ki jo bom predstavil kot nasledno sta v skupni lasti agrarne skupnosri vasi Zatolmin-37 lastnikov.Drugače je planina zelo odročna . Do planine vodi od vasi Zatolmin 10km prej ko ne bolj slabe gorske ceste, ki pa jo vzdržujejo in obnavljajo.Za obe planini zgledno skrbijo. Že pred leti so uvedlisistem družinskega odpaševanja.To pomeni, določena družina skrbi za planino določen čas.Seveda sem spada paša in mlekarna.Objekte planine je močno poškodoval potre leta 1998. V letih 2006-2007 so bili v okviru popotresne obnove objekti z mlekarno vred obnovljeni.Mlekarna je sodobno opremljena-sončne celice.Leta 2011 so recimo pridelali6300kg sira. Največ naredijo 3kg hlebcev. Sir si bratsko razdelijo po točnem določenem ključu.Večino ga prepeljejo seveda v dolino in od tam prodajo. Z obema planinama skrbno gospodarijo.Konec maja pripeljejo živino na Medrje. Tam ostanejo tri tedne in po treh tednih jih prestavijo na Sleme. Pašo na planinah nato še dvakrat prestavljajo. Tako ima narava čas, da spet obnovi travo na pašnikih.Ta čas je planina še samevala. Obiskovalci smo bili samo mi, ki smo tu imeli malico.

Sreda-25.05.2017-Sledila je planina Medrje. Kot sem že omenil je ta planina last agrarne skupnosti vasi Zatolmin.Je na višini 1133 m.Leži na gozdni jasi pod Visoč vrhom ob vznožju Velikega Stadorja. Do nje smo prišli po označeni poti. Tu pa je živina že bila na paši in tudi pastirji so bili tu. Prijazno so nam postregli.Tudi tu smo se okrepčali.Ne deluje tako veličastno kot planina Sleme.

Sreda -25.05.2017-Po označeni poti smo se nato spustili na planino Laška seč. Od kot to ime. Razložijo nam, da ime izvira od 17.stol , ko so tu -lahi-sekali les. Šli smo mimo obnovlenih objektov , ki bolj spominjajo na počitniške hišice.Te hišice pa nekako ne spadajo v jedro planine .Planina ima pravzaprav pet v breg potisnjenih hlevov za prenočevanje živine spodaj in za pastirje zgoraj. To so Kletnikova štala,Ambroževa, Matejeva,Hrencova,Ivančeva štala in stan. Sama planina stoji na gozdni jasi na višini 100m.Leži torej nad dolino Tolminke in zahodno od cerkve Sv. Duha na Javorci na sredi pobočja Slemena.Ima obnovljene torej stanove in mlekarno. Obnova je potekala od 2012-2014 po točno določenih predpisih spomeniškega varstva in je bila na evropskem nivoju uvrščena kot vzorno obnovljena planina na vrh.Obnovljena je bila s pomočjo evropskih sredstev.

Sreda -25.05.2017-Nato pa smo se spustili še mimo planine Črče. Pot je sicer označena, potek aob ograjenem pašniku. Ograjo je treba na dveh mestim celo prečiti. Malo nerodno je izpadlo vse skupaj. Nekako smo preživeli to jahanje ograje.Šli smo nekako samo mimo planine, kateri objekti so malo vstran na levii strani poti. Planina ima neka objektov v tem značilnem slogu teh planin. Zgleda pa malo zapuščena.

Sreda -25.05.2017-pot nas je nato od planine Črče vodila po gozdni poti na Javorco , kjer je cerkev Sv Duha. Nekako nad samo Javorco naj bi bila planina Javorca. Ob poti do Javorce smo videli neke ruševine že dvno zapuščenih objektov, vendar ne vem, če je to planina Javorca.Nad planino Javorco malo proti levi je še ena planina.

Sreda -25.05.2017-Z Javorce gremo peš na parkirišče na planino Srednjico.Tu je zgleda obnovljen stan z velikim hlevom. Živine še nismo videli. Samo dvajset minut naprej pa je planina Polog . Videti je med drevje nekaj objektov.Imam slice vseh planin, ki pa jih žal ni možno objaviti.

Po dveh tednih sem bil spet tu. Tokrat smo šli na Lužnico,Batognico in se po Krnski škrbini spustili proti izhodišču. Do križišča nad planino Leskovco gremo na levo proti Rdečemu robu.Tokrat sem pa lahko bolj od blizu videl planino Zaslap, ki je kot nekakšen balkon pod Krnom. Že iz planine Kuhinje vidiš to zadnjo planino pod Krnom. Že od tu se vidijo rdeče strehe .Povedo ti-tista rdeča je Zaslap,tista spodaj siva je pa planina Slapnik.Pot , ki pelje s Krna jo nekako obide-se ji umakne kot bi jo hotela prepustiti pozabi. Pa ni čisto tako. To planino so poznali in obiskovali staroselci že pred tisočletji.Nekaj nad traktorsko potjo le malo nad stanovi najdemo slovenski Stonehenge.Kamniti krog, bolj podoben elipsi ni tako mogočen kot angleški je pa popolnoma enak po merah angleškemu.Torej tloris angleškega megalitskega spomenika s premerom 31,4m je povsem enak kamnitemu krogu pod Krnom. V okolici tega našega kroga so izkopavali in našli staro lončevino in še marsikaj.Sem so prastari prebivalci prihajali na verske obrede , ki so jih vodili druidi.Ta krog sestavlja 30 kamnov.Sondirali so tu teren in ugotovili, da je znotraj kroga pod travo posut krog z peskom ,okrog kroga zunaj pa je vsaj pol metra zemlje. Spodaj na planini Kuhinji sem videl tudi napis krog, samo nisem vedel kaj to pomeni.Ta tako rekoč verski objekt, če mu lahko tako rečemo so torej uporabljali za koledar,molitev in za zdravje.Žal mi za ta krog nismo vedeli, če ne bi ga šli sigurno pogledat. Pot s Krna planino obide.Naslednjič to znamenitos , ki jo dejansko sploh ne poznamo in ne vemo zanjo sigurno obiščem in posedim tam in si naberem moči za naprej.