Slovenske planine v vseh letnih časih

Koča za seno-senik

Danes pa sem naredil tretji poizkus , da najdem planino Klek.Enkrat sem šel v visokem snegu pozimi celo s krpljami, vendar sem prekmalu ubupal. Enkrat pa poleti, vendar nisem prišel do nje -samo do planine Meja dolina.Letos sem pa točno proučil te gozdne ceste in sem prišel po gozdni cesti točno pod planino Klek. Od tu sem imel po označeni poti le dvajset minut do planine.Planina me je dejansko očarala. Ima zgornji vzhodni del in južni spodnji del.Na vzhodu je ena bolj nova planšarija z velikim hlevom.Imajo svoj izvir nad planšarijo. Tu so obnovili dve rudarski,pastirski hišici.Majhne kamnite hišice so imele dve nadstropji.Spodaj je bil hlev za živino,zgoraj pa bivalni prostori. V prvi hišici stropa ni, v drugi pa se v zgornje nadstropje povzpnemo po stopničkah. Notri so panoji z zanimivimi vsebinami. Ta planina je bila znana že v antiki-pričajo izkopanine. Največji razcvet pa je doživela v času rudarjenja na planini, kjer so na odprtih kopih kopali železovo rudo in jo tovorili v dolino v plavže.Ta čas so tudi posekali skoraj vse bukve na Pokljuki, ker so kuhali oglje za plavže.Ti rudarski stanovi so bili na robovih planine-pričajo izkopanine. Rudarjenje je še danes vidno, ker je polno nekakšnih vrtač-od odprtih kopov.Imeli so vodnjake, ki so še danes vidni na vzhodnem delu planine in tudi ruševine objektov so tu. Nato se moramo kar malo spustiti na južni nižji del planine.Tu pa so tudi dve mlaki za napajanje živine. Na zgornji del planine se pride z vzhoda samo s traktorjem. Na spodnji del del planine pa z drugega dela planine ravno tako samo s traktorjem.Spodnji del planine ima tudi svoje zajetje vode.Novejše planšarije so tako kot na zgornjem delu planine lepo vzdrževane.Poleti je tu res čudovito. Planina je v celoti pašna-spodaj in zgoraj.S planine je čudovit pogled na Debelo peč.Na planino sem skušal v nadaljevanju mojega pohajkovanja priti še od planine Lipanca, vendar se mi je po dveh jasicah potka proti gozdu zgubila, tako, da nisem nadaljeval.

S planine Klek sem se odpravil še poiskat planino Pekel. Uf, kako grozno ime. Prav zanimalo me je kako zgleda. Na dnu planine Klek se usmerimo po bolj slabi gorski cesti-po njej pridejo s traktorji na spodnji del planine Klek.Že prebrano na stanu na planini Klek mi je dalo misliti, da bo v tej smeri, ker so zapisali , da so vso nesnago znosili na rob planine Pekel in od tam odpeljali v dolino.Res sem prišel po tej cesti na široko parkirišče in se po cesti usmeril naprej. Sedaj pa je treba biti zelo pozoren,da ne zgrešiš odcepa na levo. Odcep je komaj viden in te hitro privede na planino Pekel.Od planine Klek pa do planine Pekel ne bomo rabili niti pol ure.Gre v bistvu za ne preveč velik pašnik z dvema mlakama.Videlo se je , da so tudi tu letos pasli.Nobenega pekla tukaj ni.Morda je bila nekoč planina obsežnejša in se je verjetno kar precej po robovih zarastla.Kake sledi o kakem stanu nisem našel.

Vedno se ustavim tudi na Mrzlem studencu. Jaz sem jo vedno imel tudi za planino, čeprav tudi rovt ni imenovana.Tudi zasledil nisem ,da bi jo kdaj imenovali kot planino. Te pašnike pa so uporabljali še pred leti za pašo.Sedaj res že kar nekaj časa nisem tam videl goveda na paši.Še pred drugo svetovno vojno je bil to pokljuški center oglarjev in kopiščarjev .Tu je obstajala prava mala vasica njihovih koč-danes od tega naselja ni niti sledu.Drug tak njihov center je bila še planina Meja planine-še danes je tam polno ruševin njihovih objektov.Danes je ta planina popolnoma zaraščena .Kako leto nazaj sem tam našel le napol podrt stan. Mrzli studenec je bolj križišče poti -dol se gre v dolino proti Zatrniku ali pa v Bohinj. Naravnost pa se zapeljemo proti Šport hotelu,Jelki in še naprej na Rudno polje. Desno po makadamu pa imamo dve cesti .Desna nas pripelje do objektov gozdarjev,leva pa je izhodišče za planino Lipanco in naprej za Debelo peč.Sedaj služi še kot kraj za počitek.Na levi strani je piknik prostor, na desni pa privat kočica.Na desni nad cesto pa je večji objekt-zgleda privat.

Pokljuške planine bi pravzaprav lahko delili nad cesto in pod cesto. Nad cesto naj bi bile prave pokljuške planine -Lipanca,Klek,Pekel,Velika raven, Kranjska dolina , Meja doline,Javornik,Pokljuka.Zraven bi lahko šteli še Konjščico in Jezerce(pod Malim Draškim vrhom).Nekje je še vedno zarisano Rudno polje kot planina, vendar že dolgo časa to ni več.Nekje prištevajo med planine še zgornji del smučišča rudno polje -Krašce. Imamo pa pri planini Pokljuka še par rovtv, ki naj bi bili kot nekakšne predplanine.Za rovte je nekako značilno, da so to zelo ravne pašne površine ali za košnjo.

Pod cesto pa so bolj bohinjske planine -razdelili bi jih lahko na levi in desni del.Levi del se začne že s planino nad Zatrnikom-Berjanco, nadaljuje z Rečiško in Grajsko, malo nižje je Belska in še nižje Planina za Jamo.Imamo še osrednji del s Pokrovcem in Ravnami.Nekoč največja planina v tem delu-Goreljek pa je postala velika počitniška velika vas s Spodnjim in Zgornjim Goreljkom, če sem prav to razumel.

Tudi bohinjske planine nad jezerom bi lahko delili na levi in desni -pokljuški del. Pokljuške so Uskovnica,Zajamniki,Praprotnica,Konjska dolina,Četeže,Javornica, Blatce,planina na Šehu,nekje se zapisuje tudi Lom.
Desne pa se imenujejo tudi Fužinske planine -Sp. in Zg.Vogar, Hebed,Vodični vrh,Viševnik, Planina pri jezeru, Dedno polje, Blato, Ovčarija, Planina v Lazu,Krstenica, Jezerce, Sp. in Zg. Grintovica, Vrtača, Trstje,Zg in Sp. Tosc, planina Velo polje, planina Malo polje , planina pod Mišelj vrhom, nenazadnje tudi Voje.

Tako jih jaz vidim in tako sem jih tudi razdelil in navedel.

Vseh še nisem obiskal. Veliko pa mi jih ne manjka več.

Zmerom raziščem tudi zgodovinsko ozadje planin, ki jih obiščem. Kar malo težje je za določene planine kaj najti.Malo se grem tudi raziskovalca in predusem od starejših ljudi marsikaj zanimivega zvem o naših planinah. Ni pa o naših planinah prav veliko napisanega. Najde se sicer marsikaj uporabnega po raznih planinskih in ostalih forumih in poznam že kar nekaj avtorjev, ki kaj napišejo o naših planinah. Članki se najdejo marsikje,a kakšne poglobljene knjige ali priročnika ne najdem. Našel sem čudovit članek avtorja Edvarda Čerčeka o planinah Južnih Kamniških Alp kot jih on naslovi.Res poučno gradivo v katerem predstavi zgodovinsko ozadje planin,lastnišvo dolgo nazaj,kako so nastala imena planin in še marsikaj.Nisem pa ugotovil kdaj je ta njegovo kar obširno gradivo nastalo. V njem zvemo o planinah, ki se jih danes sploh ne omenja več-recimo o planini pod Kamniškim sedlom, ki je bila na višini 14oo m in je bila tu celo pastirska koča.Zajemala je najnižji del sedla-imenovanem V Klinu.Omenja kot planino recimo Petkove njive pod planino Korošico,Kozlovec-obe sta bili opuščeni že leta 1925 leta.

Tudi pri drugem ali tretjem obisku planine kaj zanimivega opazim, zvem ali najdem. Zadnjič sem šel prek planine Dolge njive(v katero pašno skupnost spada ne vem) pod Cjanovco v grebenu Zaplate.Poleg novodobne ljubke male brunarice(privat lastništvo) z vsem mogočim udobjem-celo televizije- so ruševine še enkrat večjega stanu, ki ga že dolgo ni več.Sedaj so se ruševine dobro videle. Mogoče so bile pri prejšnih obiskih zaraščene in jih nisem opazil.Sicer pa je celotna planina-je kar dolga -sicer ozka -lepo očiščena ruševja in je preprečeno zaraščanje.Pot od sedla med Malim Grintavcem in Srednjim vrhom je označena.Res so oznake obledele, vendar v PD Preddvor zagotavljajo, da jih bodo kmalu obnovili.Do pašnikov, ki vodijo nekako vodoravno do Hudičevega boršta je narejena celo poseka-baje so jo naredili lovci.Na tej planini se pasejo samo ovce.

Sedaj (ker ni sonca, ki poleti tod kar peče in ker posledično ni plazilcev) je tudi čas, ko je lepo obiskati (zaraščeno) planino Zajavor nad Zadnjico. Na enem od ostrih ovinkov na Utru levo v gozdu poiščeš začetek ostankov mulatjere in potem do izhoda iz gozda ni težav, na samem robu pač, tam je potrebno poiskati najlažji prehod skozi gosto zaraščen svet. Od tam lahko nadaljuješ rahlo desno navzgor, z malo posluha za brezpotni svet se sledi stečinam, in ko prideš nekje do višine Luknje nadaljuješ skoraj vodoravno do nje. Planina Zajavor je bila svoje čase zelo živa, Kopiščarji npr. so pasli gori. Mi smo pred leti na poti od planine do Luknje našli celo vodo, pravi potoček, ki je žuborel v vznožju Malega Pihavca. Zelo lep je tudi potep Luknja - nad pl. Zajavor - Kriški podi (ali obratno), je pa to že precej zahtevno brezpotje - trave niso nič manj strme kot v Loški steni ali na Pelcih . . .

Branko, ne vem, po katerih virih navajaš pokljuške planine, vendar ti manjkata vsaj Ilovec (Ivovc) in Jelje, ki sem jih že velikokrat prehodil.

Tule je nekaj zanimivega o Fužinskih in Bohinjskih planinah:

http://duj.si/2012/uncaterozied/fuzinske-in-bohinjske-planine-predavanje-6-2-2012

Poslužujem se večih virov od zemljevidov do različnih člankov in zapisov od različnih avtorjev.Planino Ilovec dejansko nisem zasledil nikjer -bom še enkrat pregledal zemljevid tam okrog Galetovca.Na zemljevidu od Sidarte sploh ni gore Ilovec. na zemljevidu Triglavskega narodnega parka od GZS pa je gora vrisana. Planine Ilovec pa ni zarisana. Vem pa sedaj kje je .Planina Jelje sploh ni vrisana v zemljevide.Na zemljevidu je samo Sp. in Zg. Jelje.Avtor predavanja , ki ga navaja turbo jo navaja in sicer spada pod k.s. Srednja vas v Bohinju.

turbo,ja ta članek od tega predavanja sem tudi proučil.Rovtov nisem niti našteval. Od vseh navedenih planin tega predavanja mi manjkajo v zapisih morda samo dve, imam pa v še kakšno zraven, ki jih avtor sploh ni naštel.Dejansko je ta razdelitev planin po krajevnih skupnostih najbolj pravilna.

Navedeni planini v naravi obstajata; najdejo se tudi opisi:
https://www.hribi.net/gora/planina_ilovec/1/2787
http://www.gore-ljudje.net/informacije/32651/.
Prikazani sta tudi na nekaterih zemljevidih.

Zemljevid TNP nosi letnico 2001, od Sidarte pa 2012, vendar je manj natančen.Oba pa sta že polimana. Treba bo kupiti kakega novega plastificiranega.Janeza poznam, in vem, da pozna vse okoli Bohinja in Pokljuke.

Danes sem si šel ogledat Belsko planino.Štartal sem iz Bohinske Bele mimo slapa Iglica po varovani poti prek vasi Slamniki. Šel sem mimo kmečkega turizma pr Vaznk.Gre tudi mimo nekega travnička z dvema ličnima hišicima,mimo lepe obnovljene hiše, ki pa jo lastnik žal nič ne uporablja, mimo dve opuščenih visokogorskih kmetij-nazaj grede sem tu celo videl, da se pase živina.Šel sem tudi mimo nekakšnega pašnika pod cesto, kjer je celo narejeno zajetje za vodo in speljana cev v korito. Pri križišču poti za Galetovec in Belsko planino gremo na planino na desno in jo kmalu ugledamo. Če pa gremo v smeri Galetovca pa spet naletimo pod Galetovcem na nekakšen pašnik, ki baje spada tudi k Belski planini. Tu so celo ruševine stanu. Tudi tu je zajetje za vodo in korito. Od križišča že po kakih desetih minutah hoda zagledamo kar prostorno planino z več stavbami. Jih je več kot deset in izključno se uporabljajo kot počitniški objekti. Na sredi planine je velik odprt hlev-poleti tu pasejo. Izvira ni, uporabljajo se kapnice.

Pa imam spet dve planini v mojem košu.Včeraj na poti na Križevnik smo prvo videli planino Ravne-na deski , kjer piše je planina napisana kot planina Ravni.Nahaja se na širni Dleskovški planoti, kje jo obkrožajo strjeni mecesnovi gozdovi, ki so največji v Evropi in zaščiteni kot park.Kot nekakšni tujki sta tu dve planini-planina Ravne in planina Polšak.Na planini Ravne je ljubka ne vem točno ali planinska koča ali samo pastirska koča,niti ne vem ali je odprtega tipa.Malo na levi stoji nova brunarica , ki res služi kot pastirski objekt-gospodar je bil celo tukaj.Nad to lično leseno kočo se vidi obsežna poseka , ki pa ni poseka.Pred leti je bil to obsežen plaz, ki je porušil vse mecesne na poti in se ustavil pred kočo.Do koče ni prišel, je pa piš plazu odpihnil dimnik koče.Pod tistem novim objektom je celo mlaka za živino. Ta nov objekt ima celo cisterno za zajemanje deževnice.Kako je z kakim izvirom na planini ne vem. nad planino je stal nek lesen objekt, ki so ga vsaj del pred kratkim porušili. Poleg ob cesti je celo veliko opuščeno korito za napajanje živine. Desno nad planino so naredili veliko čiščenje-poseko in tako razširili pašne površine same planine.Planina je namreč pašna.Včeraj je bilu tu veliko vozil in tudi na višjem parkirišču so bila vozila.

To pa je planina Polšak, ki je nekako pod Križevnikom. Tu stoji lepa mala brunarica. Na holmčku nad planino je celo miza s klopco. Ožgananine stare koče, ki je pogorela, so še vidne.Preseneča popolnoma črna zemlja , ki jo ljubijo zgleda krti.

Danes pa na Jezerski stog kar prek petih planin-planina Blato, planina Krstenica, planina Laz, planina Pri jezeru.

Prvič pa sem obiskal planino Jezerce. Že sem jo opazoval z Ogradov. Na njo pridemo prek planine Krstenice na poti na Jezerski Stog. Nekako v pol ure smo od planine Krstenice pri njej. Zagledamo kar obširno ravno travnato planino, kjer poleti pasejo.Nekoč je bila to planina kar z sedmimi pastirskimi stanovi.Žal na nekoč zelo obljudeno planino spominjajo samo kamnite ruševine.Na robu planine pod Ogradi je celo nekaj lesenih ostankov nekega poslopja.Planina ima zajetje vode malo višje in celo korito za napajanje živine.

Tole s planino Krstenica je pa malo huda. Zakaj si tako površen Brane? Na prvi sliki je planina v Lazu!
Komentar je odveč, ker je Brane prvo sliko odstranil!

Danes pa na dve planini širne Jelovice. Prva je bila opuščena planina Kališnik.Že v Dražgošah nas smerokaz usmeri na Vodiško planino. Po asfaltu se zapeljemo do manjšega parkirišča nad vasjo, kjer parkiramo. Smerokazi pa nas usmerijo na Vodiško planino in to je tudi smer za planino Kališnik.Nekako v eni uri smo pri planini Kališnik.Na njo se spustimo po strmi potki z glavne poti za Vodiško planino. Gre za opuščeno planino.Na njej stoji opuščena že razpadajoča pastirska koča.Stropi se sesedajo in streha ima že luknje-škoda. Bila pa je kar prostorna. Pašne površine sicer ne zgleda prav veliko, vendar za par govedi pa je vendarle bilo dovolj paše. V bližini je opaziti tudi neke zidane kamnite zidove, vendar bi jih bilo treba videti poleti. Morda so samo škarpice.