Slovenske planine v vseh letnih časih
|
ločanka26. 07. 2015 18:30:21 |
Pogrešam še potepanja po tolminskih planinah. Mislim, da bi bilo to zelo lepo in zanimivo poročilo!
|
|
|
|
velkavrh26. 07. 2015 19:17:39 |
Čez Vršič pa letos še nisem šel . Morda proti jeseni.
|
|
|
|
velkavrh7. 08. 2015 04:02:46 |
Nič se ne potepam po planinah. Moje poti se gibljejo to poletje bolj nad 2000m. Vseeno pa sem bil ta teden na planini Zgornja Dolga njiva . Planin Dolgih njiv je kar nekaj. Gre za izključno pašnike,kjer se poleti pase govedo in tudi konji. Je logično nadaljevanje planine Spodnja Dolga njiva , kjer je ogromna planšarija odprtega tipa in ima veliko obiska.Do nje pridemo iz Tržiča na Jelendol in potem kar naravnost po makadamu do zadnejga parkirišča pred planino Spodnja Dolga njiva. Nato se samo še sprehodimo mimo planšarije.Pot poteka nad planšarijo malo navkreber in že na prostranih pašnikih Zgornje Dolge njive.Teren se tu nekako zravna, paša je dobra.Po sredini teče celo mini izvirček. Planina je ograjena in to visoko zgoraj proti izhodišu za Tolsto Košuto ali za geološko varovano pot Meli Košuta.Geološko pot se splača obiskati.Pot je odlično varovana. na koncu poti nas pričaka celo počivaliče s panoji in vpisna knjiga.S planine poteka na levi strani tudi zgornja pot na Košutnikov turn. To je izredno lepa razgledna pot, ki jo vsekakor priporočam.
(+1) | | |
|
|
|
|
velkavrh30. 08. 2015 08:06:23 |
Končno sem obiskal eno izmen planin z imenom Dolge njive. To je majhna planina pod grebenom Zaplate točneje nekako vmes spodaj med Cjanovco in Srednjim vrhom. Najlažje pridemo do nje , če gremo iz Mač na Hudičev boršt in nato z njega po označeni poti na Srednji vrh. Ta pot nas bo popeljala prav na planino. Na planini je majhna pastirska koča.Planina ni velika.Letos sem videl tu čredo ovac. Narejena je poseka proti Hudičevem borštu. Nakako s sredine planine gre naravnost označena pot na Srednji vrh. Lahko pa gremo naprej po planini desno na Mačensko sedlo-tudi označeno.
(+1) | | |
|
|
|
|
Mrki1. 09. 2015 21:18:05 |
Planina Dolga njiva niti ni tako majhna, saj je dolga skoraj kilometer in sega v bregove Srednjega vrha, Laneža in Malega Grintovca. Pastirska koča je vikend. Planina pa nima neposredne povezave z Mačenskim sedlom, ki je na drugi strani grebena Laneža med Malim Grintovcem in Bašeljskim vrhom.
(+1) | | |
|
|
|
|
velkavrh3. 10. 2015 19:47:03 |
S planine Rzenik se spustimo na planino Dol.Tu stojijo samo trije objekti. Dva se zgleda uporabljata samo kot počitniški objekt. Eden pa je v funkciji planine. To je živa planina-poleti tu pasejo.
(+1) | | |
|
|
|
|
zlatica4. 10. 2015 10:35:16 |
Branko, vidim, da si tokrat pohajal bolj po mojem gorniškem koncu in si nam spet predstavil lepo dve planini. Kar zelo sistematično proučuješ planine v našem gorskem svetu in nam jih zanimivo predstavljaš. Moram reči, da si tako še meni kakšno prikupil, saj sem bila včasih bolj navdušena nad vrhovi kot nad planinami, zdaj pa se mi pozornost že rada usmerja tudi nad te lepe planinske ravnice. Kar se pa literature J. Mlakarja tiče, pa morda le vzemi ob priliki kakšno njegovo knjigo v roke, saj je bil zelo hudomušen in zabaven pisatelj in njegov gospod Trebušnik in zgodbe v zvezi z njim so me razveseljevale v mladosti. lp
(+2) | | |
|
|
|
|
velkavrh4. 10. 2015 19:14:14 |
Ja , sedaj bodo na vrsti te nižje ture s planinami vkolikor ne bo prehitro zapadel sneg.
|
|
|
|
velkavrh10. 10. 2015 12:41:32 |
Končno predstavljam kot zadnjo meni najljubšo krvavško planino-Dolgo njivo. Kar nekaj je po naših gorah planin s tem imenom. Najlažje je obiščemo, če se pripeljemo na Krvavec do parkirišča pri planini Jezerce. Lahko se zapeljemo tudi višje ,samo plačali bomo cestnino. Od tu se sprehodimo do Kriške planine in nato nas označena potka nad planino pripelje do hotela na Krvavcu. Tam je tudi znana Plečnikova kapelica Marije Snežne.Nad kapelico vidimo lepo kočo GRS in televizijski stolp. Po cesti gremo nato na sedlo Razor. Nad sedlom vidimo Veliki Zvoh. Tu nas smerokaz usmeri na označeno pot levo na planino . Kmalu zapustimo smučišče in po prijetni potki se spustimo na planino. Kar kmalu se znajdemo na začetku planine . Na levi ugledamo ruševine starega selišča starodobnih pastirjev lepe planine. Tu so raziskovali arheologi in dokazali , da je bila planina v uporabi pred dolgimi stoletji. Za ruševinami vidim jamo. Jamo so raziskali jamarji.Lahko se zleze noter in se celo pride višje v ruševju ven. Nazaj grede sem tu srečal tri jamarje, ki so mi to povedali.Nato desni zagledamo smerokaze in ugotovimo, da se tu pride gor iz Kokre .Ta pot je dolga , vmes je tudi varovana z jeklenicami. Po tej poti so vodili gor živino na pašo. Zadnja leta opažam,da se tu pase čredica konj in ovce.To dokazujejo tudi sveži iztrebki teh živali.Nadaljujemo sprehod po tej zeleni ravnici in zagledamo edino pastirsko kočo na planini, ki pa je žal v slabem stanju-žal. Hlevu poleg pa se je streha že davno podrla.Na desni strani nato najdemo korito za napajanje živine. Trenutno je voda zaprta. Mislim , da je na celotnem območju Krvavca to edini izvirček, kje je celo poletje teče bistra voda.Od korita levo pa vidimo manjšo brunarico, ki pa tudi zgleda zapuščena . Eno polkno okna je lobutalo v vetru. Na tleh sem videl razbito steklo. V zatrepu planine na levi strani zapustimo planino in gremo proti Kalškemu grebenu ali Vrhu Korena.Na planino pridemo tudi prek Velika Zvoha, prek grebena Ježa, gremo mimo Vrha Korena in spodaj na križišču poti zavijemo levo na planino.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
(+4) | | |
|
|
|
|
lino14. 10. 2015 20:43:27 |
Velkavrh, na kratko - lepa planina, malo samotna, lepe fotografije. Hvala! Malo me pa motita dva stavka, ki se izključujeta po logiki. "Ta pot je dolga, vmes je tudi varovana z jeklenicami. Po tej poti so vodili gor živino na pašo."
|
|
|
|
velkavrh15. 10. 2015 10:41:32 |
Po tej poti iz Kokre sem šel pred kakim letom na planino Dolge njive in jo poznam.Takrat sem štartal kar od cerkve v Kokri.Gre samo za kratek odsek, ki je varovan z dvema sklopoma jeklenic.Ta pot je tudi tu opisana kot eden izmed pristopov na planino. Vsako poletje tu vidim konje na paši. Čigavi so in kako jih privedejo sem gor ne vem. Govejo živino pa tu nisem videl sigurno že več kot deset let-ne vem natančno kdaj zadnjič. Spomnim pa se stare pastirice, ki je tu pasla govedo pred kakimi 25.leti.Sigurno so pa po tej poti iz Kokre privedli govedo. Verjetno pred desetletji teh jeklenic ni bilo.Nameščene so zaradi varnosti pohodnikov. Sedaj proti zimi se bom osredotočil na planine na Jezerskem, ki si jih v glavnem še nisem ogledal in na preostale planine na Pokljuki. Kupujem krplje in čakal bom pozimi na lep sončen dan.
(+2) | | |
|
|
|
|
lino15. 10. 2015 13:46:52 |
Velkavrh, zmotil me je opis, da je pot zavarovana z jeklenicami. Kakšna pa je potem varnost za govedo in konje? Hvala, za ljubeznivo pojasnilo.
(+1) | | |
|
|
|
|
ana15. 10. 2015 21:14:35 |
Seveda te je zmedlo lino, ker je gospod Velkavrh spet pobrkal hruške in jabolka v svojih opisih.Ejej Govedo in konje pripeljejo na Krvavec po cesti, od tam pa je Dolga njiva dostopna tudi za slone. Da ne bo kdo še ugibal če jih gor vozi vojska s helikopterjem Medtem ko so nekoč iz Kokre res gnali gor na pašo drobnico, v to pa spadajo le ovce in koze, ki komot splezajo tudi tam kjer je nekaterim planincem potrebna zajla za varen korak.
(+8) | | |
|
|
|
|
velkavrh17. 10. 2015 16:57:30 |
Draga ana, da moje navedbe držijo si preberi v knjižici -Sem na Krvavcu kravce pasel-izdala Dramska skupina Pod Stražo ,Cerklje ,213-Zbrali,pripravili in uredili Breda Žargaj in Mira Gerkman. Tam boš našla vse o zgodovini planine Dolga njiva na Krvavcu.Tu so pasli že v poznem antičnem obdobju. Gre za staro pastirsko pot iz Kokre, ki so jo že takrat uporabljali.Kar prečitaj si! Zadnje govedo sem tu videl pred dolgimi leti-morda 20 ali 25 let nazaj skupaj s tisto staro pastirico.Kje so jih gor gnali pa res ne vem. V poznejših letih pa sem tu naletel samo na čredo konj. Letos sem jih zamudil,bili pa so. Vsako poletje pa tu vidim ovce in tudi kako kozo.
|
|
|
|
ana17. 10. 2015 20:48:13 |
Dragi velkavrh, pasli so v antiki. Ampak drobnica je bila tudi že takrat drobnica, čeprav je blejala po latinsko. Če se že sklicuješ na kakšne vire, se daj vsaj na prave in kvalitetne. Namesto bilten dramske skupine bi lahko uporabil recimo kakšen kvaliteten vodnik po Kamniških. Prav tako kot pri rožicah, kjer uporabljaš za determinacijo tujo literaturo in - nato v naših hribih odkrivaš neznano cvetje. Saj imamo svoje kvalitetne knjige. Sem nesramna do tebe? Sem, in mi je zato tudi nekoliko nerodno. Ampak enostavno ne razumem, zakaj tebi ni, ker vztraaajno trosiš na forum take "cvetke" in te niti dobra neiti slaba kritika ne spametujeta.
(+6) | | |
|
|
|
|
velkavrh17. 10. 2015 21:39:29 |
V tem biltenu, če ga že naj tako imenujem so povsod navedeni viri in avtorji. Bilten ni nek bav bab , ki bi se ga nekdo kar izmislil.Sicer pa je v knjižnici dovolj literature s to tematiko, ki se jo lahko prouči. Sicer imam pa kar deset priročnikov gorskega cvetja od različnih avtorjev.Seveda so v glavnem avtorji Slovenci. Ne bi jih našteval.
(+2) | | |
|
|
|
|
GregorC18. 10. 2015 13:00:43 |
Ne gre sicer za tole planino, ampak za Planino Prevalo pod Begunjščico. Pred leti sem velikokrat pomagal gnat živino na in iz planine po cesti iz Drage mimo Planince. Starejši gospodje pa so razlagali kako so na Prevalo živino včasih gnali čez Luknjo. Sam sem to težko verjel in nekako mi še danes ne gre v glavo.
(+3) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.