Slovenske planine v vseh letnih časih

Nato sem se vrnil na Zatrnik in obiskal še Grajsko planino.Izbral sem gozdno cesto, ki malo pred Mrzlim Studencem zavije levo v gozd in v pol ure smo na Grajski planini. V gozdu sta samo dva križišča .Izberemo zmerom desno cesto in kmalu pridemo na planino. Na planini so samo trije objekti.Je pa imela planina bolj lepo preteklost o čemer nas seznanjajo table.Na Mrzli Studenec sem se vračal mimo Pokljuških barij. Na asfaltno cesto pridemo kakih 800m pred Mrzlim Studencem.

Danes na prelep sončni dan sem se odločil najti planino Viševnik.Najlažje je priti na planino od planine Pri jezeru.Od tam imamo do planine le slabe pol ure.Je dobro označeno. Jaz sem se odločil, da jo osvojim od planine Vogar.Na Vogar sem še po označeni poti, ki se začne nad Staro Fužino in v eni uri smo pri Kosijevemu železničarskemu domu na Vogarju. Za vikend je odprt in bo tudi za Božič. Imajo novega oskrbnika.Na križišču poti nad domom pa po označeni poti proti planini Viševnik. Dolga bo -tri ure. Je označena. Sedaj ko ni veliko snega je sledljiva. V višjem snegu pa bi bilo z orientacijo težko.Po dobri uri in pol pridemo na križišče poti. Leva pot vodi na Pršivec, desna na planino Viševnik. Do sem se lahko tudi pripeljemo v poletnem času z vozilom po gozdni cesti, ki zavije na planini Zgornji Vogar na desno.Tu tudi pustimo vozilo, če želimo k domu na Vogarju.Od tu imamo še pol poti po gozdu in po uri hoda pridemo na nekakšno planoto. Spodaj pa ugledamo planino Viševnk. Sedaj se samo še spustimo po stezici na planino. Tu je Bregarjevo zavetišče, ki je odprto v poletnem času. Na planini je več stanov bolj ali manj obnovljenih.Od tu sem se nato v pol ure spustil na planino Pri jezeru in od tu nazaj na Vogar.

Če pridemo po cesti na Vogar prvo pridemo na Zgornjo planino Vogar.Ne vem točno kje se nato začne planina Spodnji Vogar.

Ostalo mi je samo še par Fužinskih planin, ki jih še nisem videl. Edino na planini Vodični vrh so stanovi. Raziskat bom šel še Spodnjo in Zgornjo Grintovico. Planina Jezerce za planino Krstenico je pravzaprav pašnik brez stanov. Nikoli si tudi še nisem ogledal vse planine Ovčarije. Vse to me čaka naslednje poletje.

Zanimive so tudi tiste v južno Bohinjskih gorah: Klom, Pečana, za Šavnikom, pod Črno goro, Za Liscem, Osredki, Poljana, Suha ...

Planino Osredki sem imel letos v planu, vendar se ni izšlo.Prve tri planine mi pa še niso znane.

Danes pa na sončen, topel pomladni dopoldan iz Srednje vasi po cesti, ki pelje na planino Uskovnico iskat planino Blatca-na višini približno 900m. Sem se že peljal poleti tod na Uskovnico, vendar, ko listovci ob cesti zakrijejo pogled na levo jo kar spregledamo.Vozimo se nekako petnast, dvajset minut in smo že na velikem ovinku, kjer lahko parkiramo in se po kratki ,strmi stezici spustimo na planino Blatca. Prispeli smo pravzaprav na konec planine, kje je zadnji objekt planine. Kakih sto metrov nižje se odcepi dol gozdna bolj slaba pot-ne priporočam zapeljati dol.Tu bi prispeli na začetek planine.No jaz sem parkiral na tistem velikem ovinku. Na sami planini je samo par objektov.Planina zgleda kot ogromen bolj travnik pot pašnik. Zgleda kot , da bi kosili- ne vem. Nekaj objektov se zgleda koristi kot počitniški objekt. Nekaj je zapuščenega.

Dodajam dve planini z obrobja Jelovice in sicer planino Vršana in planino Prihod. Na planini Vršana sta dve krmilnici za divjad in sicer ena novejša in ena starejša ter ruševine, mislim da stare pastirske koče. Na planini Prihod pa lovska opazovalnica in senik.

Danes pa na prelep pomladni dan na Pokljuko obiskat tri planine-Kranjska dolina,planina Zajavornik in planino Lipanca.Vse tri so pašne planine.Štart je na Pokljuki na Mrzlem Studencu, kjer z asfalta zavijemo desno na makadam pri drugem izvozu. Prvi izvoz vodi na planino Klek.Makadam je trenutno zelo luknjav. Avtomobil se nam ne sme smiliti. Po kakem kilometru bomo spodaj pod cesto zagledali planino Kranjska dolina. Če si jo hočemo ogledati zapeljemo na začetek poti na planino in se sprehodimo po prijetni planini.Na planini je velika planšarija s hlevom in še ena manjša zgleda pastirska koča z hlevom.Pod to ta drugo kočo je celo mlaka.Nato se zapeljemo maprej po cesti. Pridemo do križišča kjer pelje pot na izhodišče na planino Lipanco-desno na Medvedovo konto, levo pa na Rupo, kje se levo odcepi pot za na planino Zajavornik.Tu pri panoju je na desno označena potka za na planino Lipanco.Je nekako najbolj priročna in skoraj nič strma.Žal je kmalu na začetku malo težje prehodna zaradi sečnje-posledica lanskega žledoloma.Lahko pa nadaljujemo še km do partizanskega spomenika, kjer na desno zavije kar precej strma pot na planino Lipanco. Vmes naletimo na lepo gozdno cesto, ki pride z Rudnega polja. Po njej gremo tudi lahko kaka dva km in nas nato na desno označena lepa potka povede na planino Lipanco. Na koncu poti zagledamo planino od zgoraj.Če bi šli tod bi si pot podaljšali za uro.Je pa vredno , če hočemo videti rastišča avriklja. Na planini Zajavornik je pastirska koča odprtega tipa, kjer je tudi sirarna-točka Sirarske poti.Na Lipanci je tudi pastirska koča, kjer tudi poleti v pašni sezoni postrežejo .Poleg je seveda tudi planinska koča na Lipanci, ki je odprta skoraj celo leto-oskrbujo jo PD Bled-tudi pozimi.

Na poti med Zajavornikom in Lipanco podrto drevje ni posledica lanskega žledoloma, ampak letošnjega vetroloma dne 10.1.2015. Na zadnji sliki so Mrežice in Lipanski vrh.

Branko!
Si morda že preverjal in ugotovil od kdaj in zakaj planino med Goreljkom in Lipanco v zadnjem času vsi imenujete Zajavornik in ne Javornik?
Tine Mihelič jo v vodniku Julijske Alpe, PZS 1992 imenuje Javornik, prav tako v vodniku Julijske Alpe, Bohinjske gore, Sidarta 1995; enako ime je zapisala tudi Mojca Stritar v Pustolovskem vodniku Bled in Bohinj, Kibuba 2009. Planina Javornik je navedena tudi na vseh zemljevidih, ki jih imam: Julijske Alpe, vzhodni del , 1 : 50000, PZS 1981 in PZS druga izdaja 1996, Triglav 1: 25000, PZS 1993 in Triglav 1:25000, Sidarta 2013. Z imenom Javornik planino zapisuje tudi portal Geopedija.si.
O tem poimenovanju sem pozimi debatiral tudi z oskrbnikom Blejske koče na Lipanci, ki pa tudi ni imel pravega odgovora.

Bom se pozanimal pri pašni skupnosti.Moj brat celo poleti tu pase in siri.Poznam tudi par poznavalcev pokljuških planin.Bom pozvedel.L.P.

Včeraj pa kar nekako po šihtu na Zelenico in obiskat Smokuško planino.Na njo pridemo po dobrih dvajsetih minutah s koče na Zelenici. Tu pod Pungartom izvira potok Završnica in neposredno ob tem izviru stoji dom pri izviru Završnice.Pungart se imenuje jugozahodni zaključek grebena Begunjščice , ki se nižje zaključi z Roblekom-tu je znana Roblekova koča. Dom pri izviru potoka Završnice so uredili iz bivše karavle.Seveda so bivšo karavlo temeljito prezidali. V poletnem času je stalno odprt. Za dom zgledno skrbijo-lani so ga tudi obnovili. To je Smokuška planina.Je pašna planina in poleti bomo tu srečali čredo govedi. Izvir so lani ogradili. Res , da jim je sneg nekaj ograje podrl.Prijetno je posededi tik ob izviru na klopci. Koča ima zunaj mize in klopi. Če sem na Zelenici grem vedno vsaj do tu.Na planini je nov velik tamar-hlev. Malo nižje paa lep počitniški objekt. Ne vem , če je kak objekt še nižje.Od tu se lepo vidi Srednji vrh in Vrtača.

Za ta dan nisem imel še dovolj potepanja .Zapeljal sem se v Tržič in skozi Dolžanovo sotesko proti Jelendolu. Za Jelendolom pa na desno po tistem znanem kotanjastem makadamu do planine Pungart. Sedaj še nekako gre -poleti pa se cesta spremeni v male skakalnice .Avto se nam res ne sme smiliti.Samo planino nisem še nikoli obiskal, peljal sem se mimo kako leto nazaj ,ko sem se peljal na planino Šijo in od tam šel na Kladivo.Avto pustimo na izvozu ceste, ji nas v parih minutah pripelje do lepe pastirske koče s velikim hlevom.To je velika pašna planina.Je ograjena in s tem se omejuje s sosednjima Šijo in Tegoško planino. Pastirska koča je v pašni sezoni vseskozi odprta.Sprehodil sem se po celotni planini. Ima res obsežne in lepe pašnike.V tem območju od Kofc je nekako najobširnejša.Slikce sledijo popoldne.

Nadaljeval sem na Tegoško planino. Označena pot pelje čez pašnik.Pridemo do lese , ki so vstopna vrata za planino. Obe planini so tudi razmejene z ograjami. Ta potka teče nato naprej po vrhnem delu planine na planino Spodnja Dolga njiva in nato na Zgornjo Dolgo njivo.na planino oziroma k planšariji se enostavno spustimo navzdol po pašniku. Do planšarije vodi tudi cesta .Planšarija je velika, hleva ni videti.Nič ne piše , da je odprtega tipa.Poleg je zgleda še en lep počitniški objekt. Pašniki planine niso tako lepi pot na planini Pungart. Na pašnike z gora pridrvijo vode, ki so naredile z leti kar nekakšne struge, ki se seveda zaraščene.

Včeraj pa na novo bohinjsko planino-Osredki.Nahaja se na spodnjih bohinjskih gorah.Dostopov je več . Najbolj običajna je po zgornji lepi gozdni cesti-kar precej dolgi, ki se začne za vasjo Nemški rovtna desni strani v smeri Soriške planine. Peljemo se momo planin Vresje in Strmne in tudi mimo dveh odcepov na desno na planino Za Liscem, kjer je Orožnova koča.Nato sledi še en dostop za planino Lisec, zadnji pa je za planino Osredki in kar hitro smo na planini. Do sem se lahko celo pripeljemo.Do planine hodimo po gozdu.Planina nas prav posebej ne bo očarala. Tu so samo dve pastirske hišice , ki tesno stiskata ena k drugi.Koče so lesene.Ena je celo obnovljena z dimnikom. Na vratih ima žabico. Drug je v slabšem stanju.Vrata zgleda kot bi jih nekdo potiskal noter ni ni uspel -so majčkeno porinjena navznoter. Pisalo je , da se lahko v eni izmed teh koč celo vedri-nič ne zgleda tako.Pod kočama , kjer so bila nekoč vedrišča za goveda je polno krame od odsluženega gašperčka do modroca.Za kočama je majhna mlaka , ki je svoj čas služila za napajanje živine.To že dolgo ni več pašna planina in se deloma zarašča.

Na planino pridemo tudi s Črne prsti kot sem na planino prišel jaz. Kmalu od koče na Črni prsti pridemo do smerokazov , ki nas usmerijo navzdol priti Liscu. Spodaj na sedlu pa zavijemo na levo po označeni precej zagruščeni potki do planine.

Včeraj pa na Mačensko planino. Ni čisto naša, kerleži že v Avstriji poleg Celovške koče.Iz doline pripelje gor lepa makadamska cesta. Je kar obljudena-več objektov. Poleti tu pasejo. Poleg teče potoček-vode je dovolj.Do nje lahko pridemo z Zelenice, preko sedla Beljščica, kjer je držvna meja.

Dane pa končno obiščem planino Koren. Planina Koren se nahaja na krvavškem območju. Je ena izmed njenih šestih planin. Do nje pridemo lahko od Kriške planine.Parkiramo seveda na velikem parkirišču na planini Jezerce.Do planine pridemo tudi iz Kamniške Bistrice.Na planini pasejo, vendar danes živine nisem videl. Čredo goveda sem pa videl pri lovski koči pred planino Koren, Na planini so pred kakim letom na novo postavili planinsko kočo.Na tem mestu so bile ruševine stare koče. Staro selišče je bilo na začetku planine-še dane sso vidni ostanki. Voda je na planini. Celo mlako za napajanje živine imajo. Danes nisem videl, da bi bila koča odprta. Moral pa je biti gospodar blizu, ker se je iz dimnika kadilo, na koči je celo napis koča Koren.Ne vem pa ali je odprtega tipa.

Druga pa je bila danes planina Košutna. Na planino pridemo prek planine Koren . Prek melišča se povzpnemo ob parih jeklenicah prek skalovja in prav kmalu smo na planini. Na planini vidimo leseno kapelico, ki so jo postavili v spomin mladeniču, ki ga je tu pokopal plaz. Polek kapelic stoji pastirska hiša. Danes je imela planina veliko obiska , ker je bila pri kapelici maša.Živine ni bilo opaziti.

Že dolgo nisem posnel nobene nove planine v pravem pomenu besede. Tokrat sem šel na Komno in obiskal planino Govnač. Tu sem bil že večkrat. Tokrat sem jo obiskal ravno ob pravem času in slikce dokazujejo, da je ta planina na Komni še kako živa. Gor se pase velika čreda govedi in tudi za vodo je dobro poskrbljeno. Sicer ne vem kateri pašni skupnosti planina pripada.Lahko jo samo pohvalim. Na njo nas usmerijo kažipoti pri Domu Na Komni. V dobre pol ure smo že na planini. Nekje na sredini tepoti se pot loči v spodnjo in zgornjo. Jaz sem šel tokrat po spodnji. Nad planino nas zaustavi lesa in takoj ugotovimo , da bo to pašna planina. Čeprav sem bil že večkrat tu nikoli nisem naletel na živino. Že pri lesi zagledamo kar obširno planino .O ospredju na levi strani planine zagledamo veliko ruševin katerih na vrhu kraljujejo ruševine vlikega oficirskega doma. Tu je bilo za čas I. sv. vojne velika vojška postojanka avstroogerske vojske. Služil naj bi kot nekakšno počivališče vojaških enot , ki so se borile na krnskem bojišču. O tem nas pouči pano pred temi ruševinami. Bilo je kar precej zidanih objektov.Nastanili so lahko kar precej vojakov.Imeli so celo kapelico. preskrbljeni so bili tudi z vodo o kar priča še danes aktivni izvir na desnem koncu planine, kjer je zajetje te vode za živino. Res pa da trenutno bolj slabo teče.Ta planina je izhodišče za turo na bližnje vrhove -Veliki in Mali Bogatin, Kuk. Gre se lahko tudi naprej proti Voglu-tu sem že šel. Na bližji Veliki Bogatin ali Mahavšček vodijo tri poti-po bližnici pred kakim letom nisem prišel nikamor, označeni poti sta dve -ena zavije takoj v strmino, druga pa poteka po planini po udobni mulatjeri in se na vrhu združi s ta strmo.Naj bi vodila označena pot še do koče Pod Bogatinom, vendar je nisem odkril-zgleda , da se tu malo hodi in je zgleda zaraščena.Trenutno je planina odeta v barvno razkošje planinskega cvetja . Veliko je rumenega svišča, bolj znanega kot košutnik-korenine uporabljajo za zdravilno grenčico. Naj opozorim , da je roža zaščitena.